Odkar se je v zadnjem desetletju ekstremno povečal prihod nezakonitih migrantov v Evropo, po vseh celini narašča število napadov na cerkve in druge krščanske objekte. Pri tem med najresnejšimi oblikami izstopajo namerni požigi. Kljub zaskrbljujočim statistikam in opozorilom organizacij, ki spremljajo dogajanje, so odzivi evropskih institucij in politike za zdaj nenavadno mlačni.
Po podatkih francoskega Nacionalnega direktorata za teritorialno obveščevalno dejavnost, Observatorija za versko dediščino in revije The Tablet, je bilo samo v letu 2023 v 35 evropskih državah zabeleženih 2444 dejanj, ki so bila usmerjena proti krščanstvu, kot osrednji veri napredne zahodne civilizacije. Med njimi je bilo kar 250 požigov cerkva oziroma drugih krščanskih objektov. Organizacija ob tem opozarja, da se je število požigov med letoma 2021 in 2022 povečalo za kar 75 odstotkov.
Zaskrbljujoč trend se nadaljuje tudi letos. Samo januarja 2026 je bilo v Evropi zabeleženih deset požigov cerkva ali poskusov požiga.
Nemčija je leta 2024 zabeležila največ požigov cerkva v Evropi – kar 33 požigov ali poskusov požiga. Hkrati se je število protikrščanskih kaznivih dejanj iz sovraštva med letoma 2022 in 2023 povečalo za 105 odstotkov, leto pozneje pa še za dodatnih 22 odstotkov, na skupno 337 primerov.
Podobno je v Franciji. Tam so leta 2023 zabeležili 857 protikrščanskih dejanj, leto pozneje pa 770. Kljub nekoliko nižjemu skupnemu številu se je število požigov in poskusov požiga cerkva povečalo z 38 na 50, kar predstavlja 30-odstotno rast. Po poročanju revije The Tablet je bilo lani že do poletja 2025 zabeleženih 50 požigov ali poskusov požiga cerkva.
Tudi druge evropske države poročajo o številnih incidentih. Na Poljskem so zabeležili 119 primerov, v Italiji 86, v Avstriji pa 65.
Kljub temu je Evropska unija do vprašanja priseljevanja ljudi brez vsakršnih dokumentov in vprašljivimi nameni (pogosto gre za ljudi, ki iz svojih držav zbežijo zaradi kaznivih dejanj) nenavadno mlačna. Namesto ukrepanja si politika zatiska oči pod pretvezo varstva človekovih pravic, kot da bi bila pravica Evropejcev do varnosti manj pomembna od pravic tistih, ki k nam prihajajo brez dokumentov in z vprašljivimi nameni.
A. V.
