“Sposobni so novinarji in/ali propagandisti levice in Levice. Pa še monopol nad resnico imajo.
Litijska je bila in v bistvu še vedno je škandal, ki demonstrira (1) plenilsko prakso tranzicijske levice, (2) notorično nesposobnost še ene ministrice in (3) površnost vlade v celoti in predsednika vlade še posebej. Posel je bil namreč izpeljan po seriji napak in opustitev dolžne skrbnosti mnogih akterjev, na koncu tudi predsednika vlade. Ki nima nadzora, kar mu ministri delajo.
Ampak v črednih medijih ni več nič od tega. Namesto o vsem, kar je bilo narobe in je kot kaže sistemsko in praviloma narobe, in seznam je dolg, so mnenjski pastirji našli svetlo točko. In slikajo ministrico kot skesanko, če ne že deviško orleansko borko proti korupciji, predsednik vlade pa da ji v tem herojskem boju nesebično pomaga.
Modrujejo, da si bo morda po svojih osebnih šlamastikah s tem zaslužil celo politični come-back. S čem točno? S tem, da je pomagal, da so posel v enem dnevu speljali? Da ni prebral gradiva? Da četica njegovih državnih sekretarjev ni opazila nič posebnega. Ne tukaj, ne pri računalnikih, ne nikjer.
Ko levico zalotijo s prsti v marmeladi, levi mediji iz tega naredijo pozitivno zgodbo o tem, kako odlično si znajo umivati roke. Mi bi se morali samo odločiti, ali bolje pere Tanja ali Dominika.
Za norca nas imajo.”
Tako je na omrežju X zapisal dr. Žiga Turk, slovenski informatik, politik in kolumnist