Javno podpisovanje in fotografiranje še ne pomeni, da se bodo Belokranjci kmalu vozili po novi hitri cesti. Iz podpisanega nismo izvedeli nič novega. Protokol tudi nima nobene zavezujoče teže. Načrti za izgradnjo 3. razvojne osi so se sicer začeli že v letu 2004, do jeseni 2008 je bila večina že pripravljenega, nato se je ustavilo. Obljube so bile še v letih 2011, 2014 in 2017. Vedno torej takorekoč že v predvolilnem času. Čas, ko bi bila izgradnja res možna, pa je bil čas programa Pokolpje, kjer je bilo za infrastrukturo na tem območju zagotovljenih okrog 252 milijonov evrov. Vendar je ta postavka v času zdajšnje vlade “čudežno izginila”. Svet programa za Pokolpje je v tistem času vodila Mojca Čemas Stjepanovič.
Kaj navaja ministrstvo? Prva in druga faza
Včeraj je v Črnomlju potekalo podpisovanje protokola o izgradnji južnega dela 3. razvojne osi in zahodne novomeške obvoznice. Glede na sporočilo za javnost, ki ga je na svoji spletni strani objavilo ministrstvo za infrastrukturo, se bo projekt izvajal v dveh fazah. V prvi je načrtovana gradnja hitre ceste od dolenjske avtoceste, to je od Mačkovca do Revoza (navezovalni krak do Osredka), v drugi fazi pa od Revoza do Gorjancev (od Osredka preko Pogancev do priključka Maline).
V letu 2018 bo glede na ta načrt pridobljeno gradbeno dovoljenje za prvo fazo, to je od Mačkovca do Revoza. Gradnja se bo glede na ta načrt lahko začela v začetku leta 2019, končala pa 2022. S tem krakom oziroma to obvoznico bo zagotovljena neposredna navezava novomeškega poslovnega dela na obstoječo avtocesto.
Za drugo fazo, to je cesto od Revoza do Gorjancev, pa bosta glede na protokol v letu 2018 izdelani študija in projektna dokumentacija. Obljubljajo parcelacijo zemljišč in druga geodetska dela. Zemljišča morajo šele kupiti in s tem pridobiti tudi pravice na njih. Temu bo sledila pridobitev gradbenega dovoljenja (pred tem je še okoljevarstveno dovoljenje). Ministrstvo pri tem navaja, da se bo za cesto od Revoza do Gorjancev – od Osredka preko Pogancev do priključka Maline – “gradnja lahko začela leta 2020 in končala 2024”.
Zahodna novomeška obvoznica
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je včeraj podpisal še protokol za izgradnjo zahodne novomeške obvoznice. To je podpisal samo z novomeškim županom Gregorjem Macedonijem. Po tem protokolu je projekt zahodne obvozne ceste Novega mesta skupni projekt države in Mestne občine Novo mesto. Tudi ta del se bo gradil fazno, dinamika faz pa bo natančneje opredeljena z operativnim načrtom razvoja infrastrukture, ki ga vsakoletno sprejema ali dopolnjuje vlada. To pomeni, da tudi tega v tem trenutku še ni.
“Takoj po uvrstitvi projekta v proračun se bo začela priprava projektne dokumentacije za 1. fazo od Regrških Košenic do Brezja. Dokumentacija mora biti pripravljena do leta 2020,” je dejal Gašperšič in dodal, da bo 2. faza obvoznico povezala z novomeškim zahodnim avtocestnim priključkom, v 3. fazi pa se bo cesta na razcepu Poganci navezala na 3. razvojno os, do priključka Maline.
Jasno je torej to, kar smo že vedeli
Iz sporočila po včerajšnjem podpisu je torej jasno, da bo zgrajena zahodna obvozna cesta Novega mesta , temu bo sledila izgradnja od Osredka preko Pogancev do priključka Maline. Vse skupaj bi se lahko končalo 2024. Kako naprej in kako je s predorom skozi Gorjance, ministrstvo ne navaja ničesar. Včeraj smo tako izvedeli to, kar smo že vedeli. Nič novega in nič drugače.
Sporočilo ministrstva je dostopno tukaj: mzi.gov.si
Ministrstvo protokola na svoji spletni strani ni objavilo. Tega imajo objavljenega le na črnomaljski občinski strani.
Kaj piše v tem protokolu?
- Za odsek od avtoceste (Mačkovec) do Osredka in priključka za Maline je izdelano naslednje:
- Uredba o državnem prostorskem načrtu – sprejeta leta 2012
- Prometna in ekonomska analiza etap izgradnje 3. razvojne osi po idejnem načrtu iz leta 2012 – sprejeto maja 2013Na odseku Črnomelj – Vinica je v izdelavi državni prostorski načrt za državno cesto Črnomelj (jug) – MMP Vinica. Sprejem načrta pa je pogojen s sprejemom prostorskega načrta za odsek Maline – Metlika. Tega ni. Zapisano je, da bo to štiripasovna hitra cesta.
- Po maju 2013 ni bilo sprejetega nič več. Obstaja pa predlog Državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka Maline do MMP Metlika in priključka Črnomelj (jug).
Kaj pa čas?
- Mačkovec – Osredek: začetek gradbenih del: januar 2019 in zaključek leta 2022.
- Osredek – Poganci – Maline: pridobitev gradbenega dovoljenja leta 2013, začetek gradnje leta 2020 in zaključek leta 2024.
Oboje mora potrditi še vlada.
Kako dalje? Tretja faza, predor?
Tretja faza je prostorska umestitev in nadaljnje aktivnosti Maline – Metlika – Črnomelj (jug): začetek priprave projektne dokumentacije: marec 2020.
Kdaj se bo začela izgradnja in kdaj bo končana, v tem protokolu ni nič navedenega. Nobene besede ni namenjene niti predoru pod Gorjanci.
Včeraj podpisano je dostopno na spletni povezavi: Sken_-_Protokol.pdf
Kdo je podpisoval: minister Peter Gašperšič, Gregor Macedoni, novomeški župan, Polona Kambič, županja Semiča, Mojca Čemas Stjepanovič, županja Črnomlja, in Darko Zevnik, župan Metlike.
Kaj pomeni protokol?
Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja, da v političnem smislu to pomeni »zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol«. Lahko pa pomeni tudi, da gre za (uradni) zapisnik.
Protokol torej ni nobena obvezujoča pogodba ali obvezujoči dokument.
Kako je bilo doslej?
Priprave za zgraditev tretje razvojne osi so se sicer začele jeseni 2004. Do jeseni 2008 je bila večina stvari pripravljena, nato pa se je vse takorekoč ustavilo. Leta 2011 je nato takratna vlada govorila, da je južni del 3. razvojne osi lahko zgrajen v treh ali štirih letih. Nato je leta 2014 takratna predsednica vlade ob obisku Bele krajine obljubljala, da bo še v njenem mandatu poskrbljeno vsaj za potrebno dokumentacijo in odkup zemljišč. Iz tega ni bilo nič. Zdajšnja vlada pa je v svojem koalicijskem sporazumu, ki so ga jeseni 2014 podpisale stranke SMC, SD in DeSUS, 3. razvojni osi namenila le en stavek, in sicer je na 17. strani zapisano, da da bodo naložbo »prevetrili z vidika prometnih potreb, kot izhajajo iz nacionalnega prometnega modela ter izpolnjevanja kriterijev ekonomije, ki so standardni v gospodarskem okolju EU, katerega del je tudi Slovenija«. V sporazumu ni nobene zaveze več, četudi so nekateri mediji leta 2014, posebno lokalni, poročali, da je zgraditev 3. razvojne osi tudi »v koalicijskem sporazumu«.
Nič od tega vlada nima niti v tem trenutku na svojem seznamu, kar je razvidno tudi iz zadnjega poročila o stanju strateških razvojnih projektov, objavljenega na spletni strani vlade. Tukaj: vlada/gradiva_v_obravnavi
Minister Peter Gašperšič je podoben protokol 3. julija 2017 podpisal tudi za izgradnjo in potek načrtovanja hitre ceste s predstavniki Koroške in Savinjsko-šaleške regije. Od takrat do danes se na tem področju ni nič pomembnega premaknilo. Podpisi so torej v letu pred volitvami, »precej modni«.
Kdaj je bila Bela krajina najbližje izgradnji 3. razvojne osi?
V programu Pokolpje, kjer je bilo za razvoj infrastrukture na tem območju načrtovanih kar 252 milijonov evrov. Vendar pa je zdajšnja vlada program nato spremenila. Ob tem, ko je izvajanje tega iz leta 2016 podaljšala na leto 2020, so iz programa izginila tudi ta načrtovana sredstva. Pred tem sploh niso bila črpana, čeprav je bil v tem času Svet Območnega razvojnega partnerstva Pokolpje voden prav s strani domačih vodilnih ljudi. To je bil torej čas velikih izgubljenih razvojnih priložnosti.
