V sredo opolnoči se je iztekel rok za vložitev kandidatur za predsedniške volitve, ki bodo čez tri tedne, 22. oktobra. Kandidature je vložilo devet posameznikov. Imena so znana, mi pa smo preverili, kaj o njih zanimivega pove striček Google. Razvrstili smo jih glede na podporo posameznih političnih strank, s pomočjo katerih kandidirajo. Pri tem smo upoštevali volilne izide parlamentarnih volitev poleti 2014.
Kandidati so: Maja Makovec Brenčič (SMC), Romana Tomc (SDS), Borut Pahor (SD), Ljudmila Novak (NSi), Suzana Lara Krause (SLS), Marjan Šarec, Angelca Likovič (GOD), Boris Popovič (Slovenija za vedno) in Andrej Šiško (Zedinjena Slovenije).
- SMC: dr. Maja Makovec Brenčič, 48 let
Odraščala je v Borovnici pri Ljubljani. Rojena je leta 1969, po poklicu ekonomistka, doktorica znanosti s področja ekonomije. Trenutna ministrica za izobraževanje, znanost in šport iz kvote SMC. Bila je šele tretja izbira zdajšnjega predsednika vlade. Najprej je ministrstvo vodila Stanka Setnikar Cankar, ki je bila zaradi izplačanih visokih honorarjev in dodatkov za stalno pripravljenost primorana odstopiti. Nasledila jo je Klavdija Markež (z najkrajšim nekajdnevnim ministrskim stažem), ko se je izkazalo, da je njena magistrska naloga plagiat, je bila primorana odstopiti in je na hitro vskočila Maja Makovec Brenčič. Pri tem se podobno kot Cankar Setnikarjeva sooča z očitki o previsokih zneskih dodatkov in nekaterih sejnin, ki jih (še) ni vrnila v celoti. Google pravi, da se je poročila že s hudo bolnim fantom, po njem naj bi nato podedovala precej premoženja. Potem je bila še v vsaj eni odmevnejši zvezi. Nima otrok. Poznavalci navajajo, da je izredno ambiciozna.
Njena izjava, ki odmeva: “Mladi lahko že pri 15. letih vstopijo na trg delovne sile in so posledično dolžni plačevati davke in prispevke. Od njih se torej lahko že pri tej starosti pričakuje, da bodo prevzeli dolžnosti in nosili enako odgovornost kot polnoletni državljani.”
2. SDS: Romana Tomc, 52 let
Rojena je leta 1965 v Ljubljani, kjer je tudi odraščala. Končala je Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Njeno področje je gospodarstvo, zaposlovanje, štipendiranje mladih, davki, ekonomske in monetarne zadeve ter preprečevanje davčnih utaj, povezanih z odtekanjem denarja v davčne oaze. V letih 2011 do 2014 je bila poslanka Državnega zbora RS. Nato je bila izvoljena za poslanko Evropskega parlamenta, kjer deluje v okviru Evropske ljudske stranke. Živi v partnerstvu in je mati dveh odraslih otrok. Doslej je delovala predvsem na strokovnem področju, kar nekatere moti, saj naj ne bi bila dovolj znana. Je edina med kandidati, ki se je oglasila in obsodila primer iranskega pranja denarja v višini milijarde evrov prek državne Nove Ljubljanske banke (NLB) v letih 2009 in 2010. Pri načrtovanih višjih prispevkov za zdravstveni sistem pa navaja, da ta ne bo nič boljši in čakalne vrste nič krajše. Bo pa lahko na ta račun kdo še vedno dobro služil. Njen moto je: Spoštujmo in sodelujmo.
Izjava, ki odmeva: “Tisti, ki nimajo pravega zaledja, so deležni vseh ukrepov in sankcij pravne države. Včasih tudi večjih, kot je treba. Nekateri pa se kot po čudežu vedno znova izognejo odgovornosti. To je zanesljiv znak, da smo še daleč od pravne države, kot je zapisano v ustavi.”
3. SD: Borut Pahor, 53 let
Rojen leta 1963 v Postojni. Končal je fakulteto za družbene vede, smer politologija. Njegova prva zaposlitev je bila v Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije. Kot tam zaposleni je predaval tudi v politični šoli v Kumrovcu. Leta 1992 je bil na listi Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) izvoljen za poslanca. Leto kasneje je postal podpredsednik stranke, leta 1997 pa predsednik. ZLSD se je večkrat preimenovala, zdaj je SD. Leta 2004 je bil na tej listi izvoljen za evropskega poslanca. Vedno je kandidiral v Novi Gorici. Leta 2012 je bil v drugem krogu izvoljen za predsednika države. Ima sina Luka, ki je najstnik. V javnosti daje vtis, da živi v partnerstvu, vendar živi sam. V letih 2008 do 2011 je bil predsednik vlade. Takrat se je v NLB tudi oprala milijarda evrov iranskega t. i. umazanega denarja iz banke, kjer so bile provizije za posameznike od 30 do 50 %. Zakaj je to dovolil, ne pojasni točno. Veliko stavi na zunanjost, drage obleke priznane blagovne znamke Armani in blišč.
Izjava, ki odmeva: “Ajde, miška mala, gremo! To mi deli, to mi deli!” (tradicionalna prireditev za dijake zaključnih letnikov srednjih šol leta 2015)
4. NSi: Ljudmila Novak, 58 let
Rojena je leta 1959 v Mariboru. Otroštvo je preživela v Zgornji Velki v Slovenskih goricah. Po poklicu je profesorica nemščine in slovenščine. Po končanem šolanju je poučevala v Srednješolskem centru Murska Sobota, nato v Dekliškem vzgajališču Višnja Gora in 18 let v Zavodu za usposabljanje in invalidne mladine v Kamniku. V letih od 2001 do 2004 je bila županja občine Moravč, nato je bila na listi NSi izvoljena za evropsko poslanko. Trenutno je poslanka v slovenskem državnem zboru in predsednica NSi. Je poročena in mati treh odraslih otrok ter babica. Živi v Moravčah.
Izjava, ki odmeva: “Moja motivacija ni bila plača. S plačnimi podrobnostmi se ne obremenjujem, dobim toliko, kot mi pripada.” … “Država in ljudje, ki živijo v njej, so pomembnejši od posameznika.”
5. SLS: Suzana Lara Krause, 38 let
Prihaja iz Destrnika. Rojena leta 1979. Leta 2007 je končala študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, po poklicu je profesorica slovenščine in ruščine. Deluje kot samostojna podjetnica, prihodki njenega s. p.-ja so nizki. V SLS se je včlanila leta 2010. Njene reference so podpredsednica Občinskega odbora SLS Destrnik, nekajkrat vodja volilnega štaba, članica Izvršilnega odbora SLS je od začetka novembra 2014. Poročena je z Američanom Matthewom Krausejem, s katerim ima dva sinova. Na vprašanje, kolikokrat kuha, je odvrnila, da enkrat na teden, v nedeljo. Preostale dni v tednu kuha mož, ki skuha krasen ‘gulaš na srpski način’.
Izjava, ki odmeva: “V politiki sem sedem let, petino svojega življenja. Dovolj časa, da vem, da se doma s kavča ne da spremeniti nič.”
6. Marjan Šarec, 39 let
Je igralec in imitator, javnosti znan kot Serpentinšek. Od leta 2010 je župan občine Kamnik. Bil je predsednik Občinskega odbora Jankovićeve stranke v občini Kamnik. Rodil se je leta 1977 v Ljubljani in je oče dveh hčerk. Osnovno šolo je obiskoval na Duplici. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Srednjo lesarsko šolo v Ljubljani. Šolanje je nadaljeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, smer Dramska igra in umetniška beseda. Zaposlen je bil na RTV Slovenija. Sodeloval je v oddajah Radio GA GA, Na zdravje in HRI-BAR. Njegov vstop v politiko je bilo precejšnje presenečenje. Predsedniško kandidaturo je vložil s podporo 5000 podpisov. Zdaj pravi, da ne bo imel velikih jumbo plakatov, hkrati pa si je kot edini med kandidati omislil velik avtobus, popisan z njegovim imenom, ki kroži po Sloveniji. Šarčeva kampanja je s tem postala zelo razkošna.
Izjava, ki odmeva: “Baba je žaba, žaba pa človk ni!”
7. GOD: Angelca Likovič, 73 let
Učiteljica in upokojena dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Majde Vrhovnik v Ljubljani. Rodila se je leta 1944. Med junijem in decembrom 2000 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport RS. Širša javnost jo je podrobneje spoznala kot komentatorko resničnostnih šovov na komercialni televiziji Big Brother, Gostilna išče šefa). Takrat so navajali, da zagovarja največje vrednote, kot je družina. Je poročena in mati dveh odraslih otrok ter babica. Živi v Grosupljem. Podpira jo novo ustanovljena in neparlamentarna stranka Glas za otroke in družine (GOD), zato je h kandidaturi vložila še 3200 podpisov. Zavzema se za pravičnost in večje medsebojno razumevanje. Njena volilna kampanja je skromna. Dosledno spoštuje pravico vsakega otroka do življenja, materinstvo in očetovstvo ter deset božjih zapovedi. Zavzema se za to, da delavci v trgovinah ne bi delali ob nedeljah.
Izjava, ki odmeva: “Moja neposredna spodbuda za kandidaturo je tragičen primer koroških dečkov. Zato bo moja prva naloga “osvoboditev” teh dečkov.”
8. Boris Popovič: 55 let
Rodil se je leta 1962 v Kopru, kamor sta se po drugi svetovni vojni priselila oče Branko in mama Solza. Kandidaturo je vložil s podporo neparlamentarne stranke Slovenija za vedno in 4800 podpisi volivcev. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Kopru, vpisal se je na strojno fakulteto, ki pa je ni končal. Zaposlen je bil v očetovem podjetju, po očetovi smrti ga je leta 2000 tudi prevzel. Njegova strast so hitri in dragi avtomobili. Bil je državni prvak v kartingu in reliju, sodeloval je tudi na svetovnem prvenstvu. Ponašal se je z naslovom avtomobilist leta. V politiko je vstopil leta 2002 na lokalni ravni, v Kopru, kjer je bil decembra 2002 izvoljen za župana. Koprski župan je še danes. Je poročen in ima tri otroke, z družino živi v Bošamarinu pri Kopru. Bil je v več sodnih postopkih, nekateri so zastarali, drugi se še vlečejo. Izgleda, da ga pri tem rešuje tudi prijateljstvo z ljubljanskim županom. Očitajo mu tudi veliko politično preračunljivost, povezano tudi z osebnimi ter širšimi družinskimi interesi. V več poslov je vpletel sestro in tudi mamo. V preteklosti je že večkrat kandidiral za državne funkcije, s svojo stranko pa je nastopal v koalicijah ali samostojno na parlamentarnih volitvah. V številu kazenskih ovadb ne vidi težav.
Izjava, ki odmeva: “Tudi Nelson Mandela je bil v zaporu – in to kar nekaj let – in je potem postal predsednik države.”
9. Andrej Šiško, 48 let
Kandidira s pomočjo neparlamentarne stranke Slovenskega naroda in s 3457 vloženimi podpisi volivce. Je tudi predsednik Zveze domoljubnih društev Hervadi. Kandidaturo je vložil v sredo, nekaj minut pred polnočjo, tik pred iztekom roka. Rojen je bil v Kopru, starša sta Štajerca, kamor se je družina nato tudi preselila. V Mariboru je obiskoval osnovno šolo, nato Srednjo šolo za gostinstvo in turizem, vpisal se je na Visoko ekonomsko komercialno šolo v Mariboru. Ali jo je tudi končal, iz njegovega življenjepisa ni razvidno. Ukvarjal se je s podjetništvom, bil je lastnik dveh trgovin in hkrati najemnik restavracije in bifeja na mariborskem Lentu. Leta 2005 je doživel možgansko kap. Navaja, da “na srečo z ne prehudimi posledicami”. Doslej se je že večkrat pojavil na volitvah, med drugim leta 2008 tudi na parlamentarnih volitvah. Na enem od takratnih soočenj so ga počakali policisti in ga neposredno po oddaji odpeljali v mariborske zapore. Pravnomočno je bil namreč obsojen zaradi poskusa umora Milana Klementa avgusta 1992 v Bresternici pri Mariboru. Na zatožni klopi je sedel skupaj s poslancem Zmagom Jelinčičem in še enim soobtoženim. Šiško in soobtoženi sta po ugotovitvam sodišča pod Klementov avtomobil podstavila eksplozivno napravo. Jeklenko naj bi razneslo ob odprtju vrat avtomobila, a se to ni zgodilo, ker je Klement pravočasno opazil priprta vrata in nato še napravo. Šiško danes pravi, da je bilo sojenje, ki je trajalo 15 let, politično motivirano. Leta 2009 ga je v zaporu obiskal Borut Pahor. Zbiral je podpise za referendum o vstopu Hrvaške v zvezo Nato. Podpisov mu ni uspelo zbrati. Podatkov o družini na spletu nismo našli, razen, da je oče hčerke.
Izjava, ki odmeva: “Od takrat, ko sem izvedel, da so na OŠ Martina Konšaka prišli štirje migrantski učenci iz Sirije, hodim po svojo hčerko v uniformi Svobodne Slovenske vojske – Slovenske varde.”
