Junijska poraba električne energije v predelovalnih dejavnostih je bila za petino nižja kot lani in celo za desetino nižja kot v času prvega vala pandemije covida-19 (junij 2020). Julijski podatki o razpoloženju v evropskem in slovenskem gospodarstvu pomenijo poglabljanje negativnih trendov v predelovalnih dejavnostih in upočasnjeno rast v storitvenih dejavnostih.
Gospodarska zbornica Slovenije je objavila, da se poraba električne energije v slovenskem gospodarstvu (brez gospodinjstev) še naprej močno znižuje, kar nakazuje na znatno ohlajanje gospodarstva v 2. četrtletju.
Tako junija kot v 2. četrtletju 2023 je bila medletna poraba električne energije nižja za dobrih 9 % kot v enakem predhodnem obdobju. To je bil večji padec porabe kot v 4. četrtletju 2022 (-8 %) ali 1. četrtletju 2023 (-6 %). V predelovalnih dejavnostih, ki zaradi narave dejavnosti (proizvodnja, ki potrebuje energijo) predstavljajo skoraj polovico porabljene količine energije v gospodarstvu, je bila junijska poraba medletno nižja za petino (-20 %), v 2. četrtletju pa za 14 %. Tako visokega padca porabljene količine energije ne moremo pripisati več peščici večjih porabnikov.
Opazen je splošen upad proizvodnje v glavnini dejavnosti (podatki so na voljo do maja), ki se bo v juniju zelo verjetno še poglobil, saj je bil majski padec porabljene količine električne energije (-10 %) pol nižji.
Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se tudi v juliju slabša, in sicer že sedmi zaporedni mesec. V juliju je tako doseglo najnižjo vrednost v zadnjih 30 mesecih. Poleg ohlajanja rasti v storitvenih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini na drobno zaznavamo od marca naprej izrazit upad razpoloženja v predelovalnih dejavnostih, ki predstavljajo največji delež dodane vrednost v slovenskem gospodarstvu (22 %). V teh je bila vrednost razpoloženja 10 odstotnih točk pod dolgoletnim povprečjem oziroma najnižja po juliju 2020.
Slabšo sliko v mesecu juliju potrjujejo tudi anketni podatki o razpoloženju nabavnikov v območju evra, ki zaradi integrirane narave verig vrednosti v proizvodnji vpliva na poslovanje slovenskih industrijskih podjetij. Kazalnik tekoče proizvodnje je bil v mesecu juliju zelo blizu vrednosti ob izbruhu pandemije (38-mesečno dno) pri vrednosti 42,9. Knjiga naročil se še naprej krči, kar povzroča manjšo potrebo po zalogah proizvodov pri evropskih proizvajalcih, kar bo imelo neposreden učinek na manjši obseg naročil v slovenskih podjetjih, navajajo v GZS.
Vse to vpliva tudi na število delovnih mest, ta so ogrožena in kaže, da je pred Slovenijo težka jesen, vlada pa je tako ali tako na dopustu ali pa se, karikirano, ukvarja “z nutrijami”.
Vir: gzs.si
M. D.