Statistični podatki o industrijski proizvodnji v Sloveniji za mesec maj niso obrnili negativnega trenda, ki ga industrija beleži vse od oktobra lani, to je že osmi mesec zapored. Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih pa je najnižji po juliju 2020.
Stanje v gospodarstvu so danes obravnavali na izrednem sestanku vodstva Gospodarske zbornice Slovenije s predsedniki panožnih združenj.
Predstavniki podjetij so med drugim obravnavali tudi pričakovane dodatne obremenitve gospodarstva, kot posledico napovedanih reform vlade.
Na ravni EU je industrijska proizvodnja od oktobra lani zrasla za en odstotek, medtem ko je v Sloveniji upadla za skoraj 6 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. V več kot polovici panog v Sloveniji beležimo padec proizvodnje, ponekod je celo 20-odstoten. Najbolj na udaru so kemijska industrija, proizvodnja papirja, obdelava in predelava lesa, proizvodnja pohištva, kovin, nekovinskih materialov, izdelkov iz gume, oblačil. Aprila so v nekaterih proizvodnjah že odpuščali zaposlene, kažejo statistični podatki.
“Padanje industrijske proizvodnje vse od oktobra lani bi moralo prižgati rdeč alarm in klic k pripravi ukrepov v primeru nadaljevanja negativnih trendov,” je prepričan predsednik GZS Tibor Šimonka.
Spomnil je na obljubljeni inštitut čakanja na delo, kar imajo razvite države, z razliko od Slovenije, urejeno na sistemski ravni.
Prav tako se povpraševanje zmanjšuje na evropski ravni, kar je slab obet tudi za slovensko gospodarstvo, ki je zelo izvozno odvisno. Nižje cene energentov v ZDA in Aziji še naprej znižujejo konkurenčnost v industriji materialov v državah srednje Evrope, torej tudi v Sloveniji. Šibka rast potrošnje na Kitajskem je nevarnost, da bi evropski trg preplavili cenejši izdelki iz Azije. Rast Euriborja oziroma stroškov financiranja pa vpliva na optimizacijo zalog, torej zmanjševanje zalog, in omejuje potrošnjo blaga, ki se financira s posojili oz. lizingi (vozila, pohištvo ipd.).
Predsedniki panožnih zbornic so se seznanili tudi z napovedanimi reformami vlade oziroma z zakoni, ki še dodatno zvišujejo obremenjenost gospodarstva in zmanjšujejo njegovo mednarodno konkurenčnost. Eden takih je zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je vlada poslala v Državni zbor mimo Ekonomsko socialnega sveta.
“Čeprav so plače v Sloveniji med najbolj obremenjenimi s prispevki v primerjavi z državami OECD, in četudi je vlada obljubila razbremenitev gospodarstva, vidimo, da je praksa povsem drugačna,” je bil jasen Šimonka.
Vir: gzs.si
M. D.
