“Težava slovenskega medijskega prostora je izrazita neuravnoteženost”

(vir: arhiv)

Mednarodna novinarska organizacija Novinarji brez meja je danes objavila lestvico medijske svobode, na kateri je Slovenija od lanskega 54. napredovala na 50. mesto. A v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) opozarjajo, da v praksi napredka pri stanju medijske svobode glede na lani dejansko ni.

 

“Nasprotno, nekatera dejstva kažejo, da je medijski prostor pri nas v zadnjem letu celo manj pluralen, kot je bil, v kolikor bo uspela vladna namera, da si politično podredi RTV Slovenijo, pa se bo pluralnost medijskega prostora še dodatno bistveno zmanjšala,” so zapisali.

Kot pravi, gre med “dejstvi, ki kažejo na upad pluralnosti medijskega prostora, velja omeniti, da je vlada lani preko svojih nadzornikov v podjetju Telekom zamenjala glavnega in odgovornega urednika drugega najbolj branega portala v državi Siol.net”. “Novi odgovorni urednik je takoj po nastopu položaja iz javne objave umaknil nekatere prispevke, ki so kritično govorili o vladi Roberta Goloba in aferi Fotopub, med drugim kolumno prejšnjega urednika. Hkrati je novi urednik uredniško politiko portala, ki je pogosto razkrival nepravilnosti v vladi, pomembno zasukal v levo, s čimer je slovenski medijski prostor dodatno izgubil na pluralnosti,” so zapisali.

“V veliki meri bi lahko na svobodo medijev v Sloveniji lani in letos vplivala tudi vladna namera, da z novelo zakona o RTV Slovenija politično obglavi nacionalno rtv-hišo in nastavi vodstvo, ki bo po njeni meri. Za zdaj je na srečo takšen poskus preprečilo ustavno sodišče, za vnaprej pa ni znano, kaj se bo dogajalo. V ZNP upamo, da bo ustavno sodišče presojalo strokovno in ne bo podleglo vse večjim in bolj očitnim političnim pritiskom. V kolikor novele ne bo razveljavilo, bo to sicer pomenilo, da si bo nacionalno rtv-hišo pod krinko vodenja s strani civilne družbe v celoti podredila vladajoča politika,” opozarjajo.

Težava slovenskega medijskega prostora po njihovi oceni še naprej ostaja tudi njegova izrazita neuravnoteženost, k čemer med drugim prispevajo medijski monopoli, povezani z vladajočo politiko: “Eden takšnih je medijski imperij Martina Odlazka, ki tudi z izigravanjem protimonopolne medijske zakonodaje tako ali drugače obvladuje vse večje število medijev, država pa naredi ničesar, da bi takšen monopol preprečila.”

“Razloga za pretirano veselje po objavi še ene lestvice medijske svobode torej ni. Stanje v slovenskih medijih ni bistveno boljše, kot je bilo pred letom ali dvema. Lahko bi rekli, da se je še poslabšalo. Za zdaj tudi nič ne kaže, da bi se lahko kmalu kaj bistveno izboljšalo”, zaključujejo.

A. V.