Predsednik SDS Janez Janša se je v sredo mudil na Poljskem, kjer je drugi dan na 31. Ekonomskem forumu s sogovorniki razpravljal o pobudi Tri morja.
Janez Janša se je v sredo udeležil še druge razprave v okviru 31. Ekonomskega foruma na Poljskem.
Ekonomski forum v mestu Karpacz je največja konferenca v Srednji in Vzhodni Evropi, ki vsako leto pritegne več kot 4000 političnih, gospodarskih in družbenih voditeljev iz več kot 60 držav Evrope, Azije in Amerike. V preteklem letu je predsednik SDS Janez Janša prav na tem forumu prejel nagrado Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope.
Janez Janša je razpravljal na panelu z naslovom Nova – stara zavezništva. Pobuda Tri morja – ima v trenutnih razmerah možnost za uspeh?
V svoji razpravi je poudaril pomembnost te iniciative, čeprav je prišla precej pozno. Povedal je, da se še spomni razprav, ko so se s predstavniki držav pogovarjali o organizaciji, ki bi združevala države, ki se danes združujejo v pobudo Tri morja. Dodal je še, da takšne pobude rešujejo Evropsko unijo in ne razbijajo, s čimer strašijo nekateri.
Pobuda Tri morja obsega 12 držav EU
V drugem delu svoje razprave se je Janša dotaknil organiziranosti te pobude, ki obsega 12 držav Evropske unije, ki so povezane med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem. Izpostavil je, da imajo države članice pobude Tri morja med sabo mnogo skupnih interesov, ki bi jih morala koordinirati institucija, ki bi se ukvarjala z vsakdanjim vodenjem, a da pobuda vsekakor ne potrebuje velikega birokratskega aparata.
Aktualna politična situacija v Evropi in razlogi zanjo
Drugi del razprave na panelu o pobudi Tri morja pa je potekal o možnem odzivu iniciative na trenutne razmere v Evropi. Janša je v svojem odgovoru opisal aktualno politično situacijo v Evropi ter razloge zanjo. Energijo, s katero imamo danes Evropejci probleme zaradi težke dobave, je opisal kot drugo najpomembnejšo dobrino, takoj za hrano. Povedal je, da današnji problemi izhajajo iz odločitev iz preteklosti. Kot ogromno napako Evrope je izpostavil, da se po energetski krizi 2006 ni odločila za večjo energetsko samooskrbnost, čeprav so o tem potekale debate.
Ob koncu razprave je dodal, da se je zaradi odvisnosti od ruskega plina kasneje sprejemalo tudi odločitve, ki so se danes potrdile za slabe. Kot eno izmed takšnih je izpostavil odločitev Francije in Nemčije, da blokirata vstop Ukrajine in Gruzije v zvezo NATO. To se je zgodilo po govoru Putina, v katerem je dejal, da ne nasprotuje vstopu Ukrajine v Organizacijo severnoatlantske pogodbe, a da ne gre za pravi trenutek za priključitev. Posledice te odločitve po besedah predsednika Slovenske demokratske stranke najbolj čutimo prav danes.
M. D.