Boris Pahor ni bil le izjemen pisatelj in mislec, ampak eden od ustvarjalcev demokratične in samostojne Slovenije. Glasnik medijske svobode, so v današnji izjavi ob smrti velikega Slovenca zapisali v Združenju novinarjev in publicistov.
Akademik Boris Pahor, pisatelj, ki je preživel fašizem in nacistično koncentracijsko taborišče, je avtor mnogih prodornih mislih o slovenski politiki, državi in družbi. Ima pa tudi izjemne zasluge za slovensko demokracijo.
24 let je z ženino pomočjo izdajal revijo Zaliv. S tem se je upiral »nadaljevanju fašistične mentalitete v razmerju do slovenskega prebivalstva v Italiji« in hkrati zavzemal za »odklon od komunistične vladavine«. Revija je z eseji, polemikami in dnevniki razbijala enoumje in ustvarjala prostor svobodnega medijskega prostora. Boris Pahor je skupaj z Alojzom Rebulo objavil intervju z Edvardom Kocbekom, ki je tako prvič povedal za povojne izvensodne poboje. Ta zapis je eden od temeljev slovenske demokracije, saj je tako razburkal deželo pod Triglavom, da so oblasti prepovedale tako Zaliv kot vstop Borisa Pahorja v državo. V zaporu pa sta posledično pristala Viktor Blažič in Franc Miklavčič. Tema povojnih pobojev je med slovenskimi intelektualci postala vroča tema, ki se ni ohladila vse do uvedbe demokracije in osamosvojitve. Bila je rdeča nit vseh prizadevanj Slovencev za demokracijo in samostojnost.Borisu Pahorju je Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) leta 2016 podelilo Častno priznanje Boruta Meška za življenjsko delo pri uveljavljanju svobode govora, demokracije in narodne zavesti.Naj počiva v miru!
M. D.
