Prvi ukrep levih strank za nov mandat je, da bodo razveljavili vse protikoronske zakonodajne pakete. Kaj pravzaprav to pomeni? Primite se za denarnice.
V okviru volilne kampanje lahko spremljamo aktivnosti političnih aktivistov levice, ki je pod masko t. i. civilne družbe med drugim pripravila Zakon proti škodljivim ukrepom oblasti, s katerim želijo razveljaviti protikoronske zakone.
Zakon so že vložili v državni zbor, Robert Golob pa je na konvenciji stranke Gibanje Svoboda po poročanju portala N1 poudaril, da bo njegova stranka po oblikovanju novega državnega zbora najprej podprla predlog zakona, ki ga je pripravil Inštitut 8. marec in s katerim bi spremenili škodljive zakone, ki jih je sprejela sedanja vlada. Šele nato bodo po Golobovi napovedi prišla na vrsto koalicijska pogajanja in oblikovanje nove vlade. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bodo tudi stranke KUL pridružile civilni družbi.
To se je potrdilo, stranke KUL z Gibanjem Svoboda vred zavezo civilni družbi poudarjajo v vseh soočenjih in javnih nastopih. Robert Golob je na Kanalu A že napovedal tudi višje davke in nižje plače.
Kaj je bilo sprejeto in kaj bodo razveljavili?
Vse, kar je bilo sprejetega z desetimi protikoronskimi paketi ukrepov (PKP) pomoči prebivalstvu in gospodarstvu v času največje zdravstvene krize tudi v mednarodnem merilu. Stranke KUL so v parlamentu tudi glasovale proti zakonom PKP.
V nadaljevanju predstavljamo prvih šest protikoronskih zakonov:
1. PKP1: Ukrep, s katerimi so se ohranila delovna mesta in izboljšal socialni položaj ljudi. Izredna pomoč je bila namenjena upokojencem, kmetom, kulturnikom, samozaposlenim in podjetjem, ki so prav s pomočjo ukrepov ohranila delovanje in izboljšala svojo likvidnost. Prvi paket je sredstva namenil tudi znanstveno-raziskovalnim projektom za boj z epidemijo, znižal je sejnine članom nadzornih svetov družb v državni lasti, namenil pomoč kmetijstvu in izvedel ukrepe s področja javnih naročil.
Upokojenci – 328.780 upokojencev z nizkimi pokojninami je prejelo enkratni solidarnostni dodatek, ki je bil izplačan v treh različnih višinah (300, 230 in 130 evrov) v odvisnosti od višine pokojnine.
Družine – Povišanje dodatka za veliko družini za 100 evrov za družine s tremi otroki in za 200 evrov za družine s štirimi ali več otroki.
Samozaposleni, družbeniki, verski uslužbenci, kmetje – izplačilo mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj, oprostitev plačila socialnih prispevkov od 13. marca do 31. maja 2020.
Študenti – Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov za študente s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
- PKP2: Ukrepi za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva
– Tisti, ki so izgubili delo v času epidemije, so prejeli začasno nadomestilo plače v višini 513,64 evra bruto mesečno.
– Do mesečnega temeljnega dohodka in oprostitve plačila socialnih prispevkov so bili v sorazmernem deležu upravičeni tudi tisti samozaposleni, družbeniki, verski uslužbenci in kmetje, ki delajo za krajši delovni čas.
– Država je zagotovila mesečni krizni dodatek za invalide zaposlene v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih.
– Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini med 130 in 300 evrov so bili upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so bili brezposelni, delali krajši delovni čas, bili na začasnem čakanju na delo oziroma so bili odsotni z dela zaradi višje sile ter prejemniki poklicnih pokojnin, če te ne presegajo 700 evrov.
– Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov prejeli tudi člani kmetij starejši od 65 let, ki ne prejemajo pokojnine.
– Enkratno solidarnostno pomoč v višini 150 evrov prejeli tudi izredni študenti.
– Enkratno solidarnostno pomoč v višini 150 evrov prejeli tudi prejemniki starševskega dodatka, dodatka za nego otroka, družinski pomočniki, rejniki, upravičenci po zakonu za vojne veterane in vojne invalide, upravičenci do nadomestila po zakonu o socialnem vključevanju invalidov.
– Enkratno solidarnostno pomoč v višini 30 evrov za vsakega otroka prejeli tudi prejemniki otroškega dodatka, če niso bili višje kot v 6. dohodkovnem razredu.
– Do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve so bili upravičeni tudi zasebni izvajalci socialnega in zdravstvenega varstva, ki so opravljali javno službo.
– Najemnikom poslovnih prostorov, ki so v lasti države ali občine, v času epidemije ni bilo treba plačati najemnine.
- PKP3: Sprejeti ukrepi iz naslova dela, javnih financ, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, štipendij, subvencij študentske prehrane, visokega šolstva, infrastrukture ter javnega naročanja.
Uvedeno je bilo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za delavca v obsegu od pet do 20 ur tedensko in nadomestil za čakanje na delo za vse panoge.
Najbolj odmeven ukrep za pomoč slovenskemu turizmu so bili turistični boni za vse prebivalce Slovenije (odrasli 200 evrov, mladoletni 50 evrov). Sprejeti so bili dodatni ukrepi za pomoč kmetijstvu in gozdarstvu:
- znižanje zakupnin za kmetijska zemljišča v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Sloveniji v letu 2020 za 20 odstotkov, možen tudi brezplačen zakup zaraščenih kmetijskih zemljišč za dobo desetih let,
- odpis plačila komunalnega prispevka za postavitev rastlinjakov,
- podaljšanje sezonskih dovoljenj za sezonsko delo v kmetijstvu ali gozdarstvu za največ 150 dni.
- PKP4: Ukrepi za pripravo na drugi val epidemije koronavirusa
Ohranjanju delovnih mest sta bila namenjena dva ključna interventna ukrepa – ukrep povračila nadomestila plače za čakanje na delo in ukrep subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa. Da bi ohranili zaposlitve delavcev je PKP4 podaljšal pravico oziroma možnost za povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 30. septembra 2020.
Za vse, ki jim je bila odrejena karantena in jim delodajalec ni mogel organizirati dela na doma, pa so imeli pravico do nadomestila plače v višini 100 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas.
- PKP5: Ukrepi za omilitev posledic drugega vala pandemije
Ukrepi so se nanašali na področje zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje ter izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gozdarstva, prehrane ter infrastrukture.
Podaljšalo se je subvencioniranje čakanja na delu doma. Samozaposlenim, družbenikom in kmetom se je zagotovilo mesečni temeljni dohodek in povračilo delnega nadomestila za čas karantene. Višina mesečnega temeljnega dohodka je znašala 1.100 evrov mesečno, v višini 250 evrov se jim povrnilo tudi izgubljeni dohodek v primeru odrejene karantene.
Izvajalci prevozov občasnega in mestnega prevoza so bili upravičeni do nadomestila stroškov, ker od 16. 3. do 11. 5. 2020 niso mogli izvajati prevozov.
Starši so lahko uveljavljali višje, 80-odstotno nadomestilo v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile, ki je bila posledica obveznosti varstva otroka zaradi otroku odrejene karantene do vključno 5. razreda osnovne šole.
Na področju skrbi za starejše in ostale ranljive skupine se je kadrovsko okrepilo in nagradilo zaposlene. Ohranilo se je iste cene oskrbnin.
PKP5 je tudi uvedel številne pomembne in zaščitne ukrepe na področju zdravstva, med njimi izvedbo nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, brezplačno prostovoljno cepljenje proti sezonski gripi, možnost odsotnosti z dela zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika do tri dni ter pokritje stroškov za vzpostavitev enomesečne strateške zaloge osebne varovalne opreme v javnih zdravstvenih zavodih ter sofinanciranje nakupa medicinske opreme za izvajanje ukrepov preprečevanje širjenja ter za zdravljenje okužbe z COVID-19.
Tudi na področju vzgoje in izobraževanja se je z ukrepi odgovorilo na realne potrebe iz terena.
V primeru odrejene karantene otroku so bili starši za dneve odsotnosti otroka oproščeni plačila vrtca.
Uredilo se je vzgojno izobraževalno delo na daljavo ter zagotovilo financiranje zaščitne opreme in sredstev za dezinfekcijo prostorov v javnih zavodih.
- PKP6: Ukrepi zapodaljšanje že obstoječih ukrepov, tako za dobrobit državljanov kot gospodarstva
PKP6 je podaljšal nadomestilo plače za čas čakanja na delo, hkrati pa zvišal višino povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo doma za vloge od meseca novembra 2020 dalje.
Zakon je omogočil nov odlog plačila obveznosti iz sklenjenih kreditnih pogodb kot tudi na novo odobrenih kreditov, da se v kar največji meri omilijo negativne posledice druge epidemije covid-19.
Zagotovilo se je finančno nadomestilo kmetom zaradi izpada dohodka, kar je bila zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje. Oprostilo se je plačilo vrtca za čas, ko otrok ni obiskoval vrtca. Krilo se je izpad prihodkov socialnovarstvenim zavodom zaradi nezasedenih kapacitet in najema dodatnih prostorov. Uvedeno je bilo delno kritje fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem.
Učencem in dijakom se je organiziralo brezplačni topli obrok za dneve, ko poteka izobraževanje na daljavo. Brezplačni topli obrok je pripadel učencem in dijakom, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ni presegel 382,82 evrov (3. dohodkovni razred otroškega dodatka oziroma 2. dohodkovni razred državne štipendije). Brezplačni topli obrok je pripadel tudi učencem in dijakom, ki so nameščeni v rejniško družino.
Oprostilo se je plačilo storitev študentskih domov med razglašeno epidemijo ter financiralo zaščitno opreme za dijake in študente s področja zdravstva in socialne varnosti. Omogočilo se je zaposlitve za določen čas zaradi nujnih delovnih potreb v času epidemije ter dodatke za delo v sivi in rdeči coni (30 odstotkov osnove plače) ne glede na razglasitev epidemije.
Najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti se je oprostilo plačevanje najemnin. PKP6 je poslovnim subjektom določil tudi milejše pogoje za obročno plačilo in odlog plačila davkov in prispevkov za socialno varnost.
V nadaljevanju objavljamo nekaj javnih objav:
A. L.
