Nižjih davkov in višjih neto plač ne podpirajo niti Golobovi

(vir: pixabay.com)

V zadnjih dneh se, podobno kot pred vsakimi volitvami, vrstijo pozivi sindikalistov k stavkam zaposlenih v javnem sektorju, kot glavni razlog navajajo prenizke plače.

Vendar pa so bili prav ti sindikalisti lani proti temu, da bi se neto plače vseh zaposlenih v državi povečale.

Ena od sindikalnih voditeljic je pri tem celo razkrila njihov namen: “Samo preko našega trupla bodo delavci dobili višjo plačo.”

Spomnimo. Sredi maja 2021 so vodilni sindikalisti izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), prekinili so vsakršen dialog med vlado, delodajalci in sindikati kot predstavniki zaposlenih, razlog za izstop iz ESS pa je bil v tem, da je vlada v državni zbor poslala predlog za nižje davke od plače zaposlenih, po katerem bi vsak zaposleni v državi letno prejel eno neto plačo več.

Sindikalna voditeljica Lidija Jerkič (ZZZS in SKEI) je v naslednjih mesecih v eni od radijskih oddaj povedala, da je še vedno višjim plačam, da pa zaposlenim ne ve povedati, zakaj je proti. Proti je tudi Branimir Štrukelj (SVIZ in kandidat Levice na volitvah), v državnem svetu je bil celo edini, ki je glasoval proti.

Izkazalo se je, da sindikati delujejo z roko v roki s strankami KUL.

Zakon o spremembah dohodnine, po katerem bi bile neto plače višje, je nato sredi decembra obravnaval državni zbor. Vendar pa je Levica (ob strinjanju ostalih Kulovcev) napovedala posvetovalni referendum, s čimer je preprečila sprejem zakona.

V zadnjih dneh so se v Levici sicer premislili, posvetovalnega referenduma ne bo. Ugotovili so namreč, da državljani ne bodo glasovali proti višjim neto plačam.

Po pričakovanjih bo zakon v državnem zboru spet v obravnavi na marčevski seji, vendar so višje plače v letu 2022 že (najverjetneje) zamujene. Zakon bi namreč moral veljati s 1. januarjem 2022.

To pa še ni vse. V koaliciji KUL napovedujejo, da bodo v primeru, če bodo spremembe za višje neto plače potrjene, po volitvah zakon spremenili. Ne bodo dovolili, da bodo neto plače zaposlenih višje. Če bodo seveda lahko sestavili vlado.

Tako KUL, kaj pa Golob?

V Financah so o spremembah zakona o dohodnini, po katere bi bile neto plače zaposlenih višje, vprašali tudi stranko Gibanje Svoboda, ki jo vodi Robert Golob.

Iz Golobove stranke so jim sporočili, da sprememb zakona o dohodnini (in s tem višje neto plače) ne podpirajo. Da pa sta glasova Janje Sluga in Jurija Lepa, ki sta prestopila k njim, usklajena “z njihovim mišljenjem”, “da sprememb ne podpirajo”. Odgovor Golobovih je torej takšen kot ostalih v KUL.

Vse skupaj je ob tem, da je Golobova plača v letu 2020 znašala okoli 18 tisoč evrov neto, kar je bilo toliko, kot je zaposleni s povprečno plačo prejel v letu in pol (18 mesecih), velika sramota.

Tragično pri tem je tudi, da spremembe zakona o dohodnini in s tem višje neto plače zaposlenih podpirajo tudi v gospodarstvu, kjer gospodarska združenja in Združenje managerjev vladajoče pozivajo, naj vendarle sprejmejo zakon, ki ga je pripravila vlada in po katerem bodo zaposleni prejeli večji neto znesek.

Po pričakovanjih bo zakon marca v državnem zboru sprejet, po volitvah pa – če zmaga koalicija KUL z Golobovimi – spet višji davki in nižje plače.

J. M.