Vrhovni sodnik in nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša je kot predsednik senata vodil odločanje vrhovnega sodišča o zahtevi za razveljavitev sodbe v zadevi Balkanski bojevnik.
Portal Siol.net pa danes poroča, da je Masleša med odločanjem prejel protest enega od članov senata, naj jim da pri odločanju o zadevi nekaj več časa, a naj bi ga ta odločno zavrnil.
“Po neuradnih podatkih je Masleša pred odločanjem prejel pisni protest, da tako na hitro ni mogoče odločati, ker morajo imeti sodniki, ki odločajo, možnost vsaj prebrati in nekoliko preučiti vse skupaj. A bi naj predsednik senata zavrnil vsako ‘zavlačevanje’. Močno se je mudilo s Tošićem,” danes na portalu Siol.net piše Peter Jančič.
Poročali smo že (vir), da bi v primeru, da bi vrhovno sodišče svojo odločitev o razveljavitvi sodbe domnevni kokainski navezi v zadevi Balkanski bojevnik sprejelo tri tedne pozneje, veljal daljši časovni rok za zastaranje, kot bo zdaj.
15. decembra namreč začne veljati novela kazenskega zakonika, ki določa, da mora sodišče v primeru razveljavitve sodbe na vrhovnem sodišču o zadevi znova odločiti najpozneje v petih letih, sicer zadeva zastara, medtem ko je bil dozdajšnji rok dve leti.
Ker je vrhovno sodišče svojo odločitev v zadevi Balkanski bojevnik sprejelo tik pred uveljavitvijo novele, bo za zastaranje v zadevi Balkanski bojevnik veljal krajši, dvoletni in ne nov, petletni rok. V dveh letih pa o zadevi ne bo mogoče odločiti pravnomočno, je nedavno opozorila tožilka Blanka Žgajnar. Slednje torej pomeni, da bo zadeva zastarala prej tudi po “zaslugi” vrhovnega sodišča.
Spomnimo. Vpleteni v zadevi Balkanski bojevnik so trgovali s kokainom, organizirali prevoze te droge iz Južne Amerike, predvsem Urugvaja. Trgovali so “na veliko”. Drogo so (tudi prek Južne Afrike) tihotapili v Slovenijo in nato Italijo, poleg tega naj bi bili povezani s srbskim narko kraljem Darkom Šarićem. V akciji, v kateri so kriminalce aretirali, je sodelovalo več držav.
V sojenju so bili obtoženi obsojeni na dolge zaporne kazni. Na prvostopenjsko sodbo so se od 13 obsojenih vsebinsko pritožili štirje, med njimi prvoobtoženi Dragan Tošić, ki je dobil 16 let in pol zapora, a mu je višje sodišče znižalo kazen na 15 let.
Višje sodišče je leta 2019 znižalo tudi kazen: Draganu Bjelkašu, ki je bil na prvi stopnji prav tako obsojen na 16 let in pol zapora, so kazen znižali na 14 let zapora, Jakobu Remškarju na 10 let zapora (z 11 let in pol), Mirzetu Luceviću na pet let zapora (s šestih let in pol), Suzani Remškar pa na leto zapora (s 13 mesecev zapora).
Sledila je pritožba na Vrhovno sodišče RS, ki je bila za vpletene očitno ugodno rešena.
O zahtevah “balkanskih bojevnikov” za varstvo zakonitosti je odločal senat vrhovnih sodnikov, ki ga je vodil Branko Masleša, v njem so bili kot še poročevalec Mitja Kozamernik in članice Kristina Ožbolt ter Marjana Lubinič. Članica je bila tudi Barbara Zobec, ki pa je po javno objavljenih podatkih glasovala proti. Pisna sodba sicer javno še ni dostopna.
Dodajmo, da je imel sodnik Kozamernik zadnja leta veliko dela na sodišču za vojne zločine v BiH in mu je, verjetno tudi zaradi tega, pri delu na koncu pomagal okrajni sodnik iz Trbovelj Saša Kmet. Vendar pa takšne pomoči doslej niso bile običajne.
M. D.
