V zadnjih dneh Slovenijo pretresa afera vprašljivosti oziroma resničnosti diplome vrhovnega sodnika Branka Masleše, pa tudi vprašljivosti pravosodnega izpita, o čemer pa večinski mediji, vključno z nacionalno RTV, ne poročajo, afero skušajo držati nazaj, jo prikrivajo, vendar jim stvari ne bo uspelo prikriti pred širšo javnostjo.
Branko Masleša novinarjem ne odgovarja, ampak jim celo grozi. Afera že odmeva tudi v tujini.
V afero so globoko vpleteni tudi na Vrhovnem sodišču RS, kjer so v zadnjih dneh, predvidoma v četrtek, izbrisali vse pomembne funkcije, ki jih je doslej v sodstvu zasedal Branko Masleša. Njegovo predstavitev so bistveno skrajšali, spremenili, vendar pa so prejšnji podatki ostali v arhivih tistih, ki to raziskujejo. Spremenili so se tudi podatki v Wikipediji.
Kaj so doslej sporočali?
Da se je vrhovni sodnik Branko Masleša rodil leta 1952 v Kopru, nato naj bi leta 1975 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Sarajevu. Še štiri leta naj bi delal kot namestnik javnega tožilca na Občinskem javnem tožilstvu v Sarajevu. Vmes, leta 1976, naj bi vojaški rok v JLA služil v Zadru, razkrivajo dobro poučeni.
Njegova kariera v Sloveniji se je nato začela 1. aprila 1980, začel je na kazenskem oddelku Temeljnega sodišča v Kopru, nato se je vzpenjal, od leta 2010 do 2016 je bil celo predsednik Vrhovnega sodišča RS.
Dokazil o izobrazbi nimajo
Ob tem je zanimivo, da podatkov o njegovi dejanski izobrazbi, vključno s podatki o pravosodnem izpitu, nima nihče. Leta 1980 ga je ustoličila Skupščina RS in to je bil za vse naslednje delodajalce zadosten razlog, da ga ni nihče vprašal o dokumentih za zasedbo takratnega in vseh nadaljnjih delovnih mest.
Vprašanja o usposobljenosti že pred 10 leti
Vprašanja o ustrezni strokovni usposobljenosti so se v delu javnosti pojavljala že tudi leta 2011, pa spet 2014 in tudi leta 2016 so opozarjali, da Masleša sploh ne bi smel biti sodnik. Vendar je vse ostajalo nepojasnjeno. Vodilni mediji so molčali, zdaj je Pandorino skrinjico odprl portal prava.si oziroma njihov prodorni novinar Luka Perš. Že ob prvem vprašanju Branku Masleši pa so mu iz Vrhovnega sodišča RS namesto odgovora zagrozili s tožbo. Potrdil o diplomiranju, diplomsko delo, kaj šele potrdilo o opravljenem pravosodnem izpitu pa niso objavili.
Podatkov o diplomiranju Branka Masleše v letu 1975 ni niti v evidencah sarajevske pravne fakultete. Sprva so odgovorili, da mu takrat ni bilo treba pripraviti diplomskega dela, z zadnjim izpitom naj bi pridobil naziv pravnika. Nato se je dekanja sarajevske pravne fakultete očitno v sodelovanju z nekaterimi iz Slovenije začela, milo rečeno, začela obnašati čudno. Podatkov ne da, novinarju Peršu je po njegovih navedbah preprečila tudi, da bi delo Masleše poiskal v arhivih fakultete. Vendar, ta se ne da, stvari preiskuje dalje.
V Sarajevu končal najverjetneje 1. stopnjo
Po doslej znanih podatkih naj bi Masleša v Sarajevu končal najverjetneje višjo šolo, to je 1. stopnjo Pravne fakultete (dva letnika). S to izobrazbo pa ni mogel pristopiti k pravosodnemu izpitu. Za tega doslej ni niti trdil, da ga ima. Opravljeni pravosodni izpit pa je eden izmed bistvenih pogojev, da lahko sploh zasedeš funkcijo sodnika.
Ali, univerzitetni diplomirani pravniki (s končano pravno fakulteto, 4 letniki in diplomo) lahko ta izpit opravijo šele po letu prakse v javni upravi in dodatnem letu staža na sodišču (od okrajnega do vrhovnega). Bližnjic ni.
Branka Maslešo je na mesto predsednika Vrhovnega sodišča RS leta 2010 na predlog takratnega pravosodnega ministra in podpredsednika LDS Aleša Zalarja imenoval državni zbor. Kar pomeni, da bi morala biti dokumentacija o njegovi izobrazbi tudi v njihovih arhivih. Spis je trenutno zaprt za javnost.
Dejstvo je sicer, da stvar ne bo potihnila. Čeprav Masleša skriva podatke, pri tem mu pomagajo tudi na Vrhovnem sodišču RS, bo zadeva nedvomno dobila svoj epilog. Stvar bo slej ko prej razkrita.
Kdo je Masleša?
Branku Masleši slovenska država in osamosvojitev nista bili prioriteta. Častil je vlogo vojske JLA. “Masleša je odkrito nasprotoval osamosvojitvi Slovenije. Med vojno je govoril, da se mora Jugoslovanska armada brez milosti maščevati,” je njegovo ‘navdušenje’ nad slovensko osamosvojitvijo in veliko oboževanje agresorske Jugoslovanske ljudske armade pred leti opisal vrhovni sodnik Jan Zobec.
Masleša pa se je vpisal v neslavno zgodovino slovenskih sodnikov tudi kot zadnji predstavnik komunističnega režima, ki je izrekel smrtno kazen človeku.
Leta 2010 je Karel Peter Schwarz v časniku Frankfuter Allegmeine Zeitung zapisal: “Vsaj v enem primeru je poskrbel, da smrtni strel na vzhodnoevropskega begunca ni bil kazenskopravno obravnavan.” Njegovi bivši sodniški kolegi so bili zgroženi nad navdušenjem Masleše, ko so ilegalnega prebežnika ustrelili v čelo. Njegovo okrutno dejanje so potrdili sodniki Jan Zobec, Rudi Štravs in Janez Brank. “Poletnega dne leta 1982 ali 1983 je Masleša prišel z ogleda ubežnika čez jugoslovansko-italijansko mejo in povedal, kako je neki vojak nekoga ustrelil z zelo natančnim strelom v čelo,” je leta 2010 izjavil takratni vrhovni sodnik Rudi Štravs. Nekateri tudi navajajo, da naj bi bil povezan z Udbo. (vir)
Patria, Balkanski bojevniki
Branko Masleša se je nato vedno pojavil v sodbah, katerih odločitve so bile pravno skrajno vprašljive. Spomnimo, na primer, na farso Patria, v zadnjih dneh pa na afero Balkanski bojevniki, kjer je senat Vrhovnega sodišča, v katerem je bil tudi Masleša, na prostost spustil več glavnih akterjev, povezanih s prekupčevanjem drog. In to nekaj dni pred spremembo zakona, ki določa podaljšanje zastaranja primera. Poznavalci zato opozarjajo na nevidne sprege med kriminalom in slovenskim pravosodjem.
Vse skupaj meče slabo luč tudi na vse ostale sodnike v državi. Niso vsi isti. Očitno pa je, da je nekdanja partijska struktura na kritična mesta v pravosodju nastavljala ljudi brez ustreznih kompetenc, da so jim ti nato lahko sledili.
J. M.
