V okviru prvega odpiranja javnega razpisa Ministrstva za javno upravo za gradnjo odprte širokopasovne infrastrukture (optičnega omrežja) je dodeljenih dobrih 17,5 milijona evrov javnih sredstev za skoraj 8000 gospodinjstev iz skupno 29 slovenskih občin.
Trije izbrani operaterji so namreč prejeli sklepe, ki so osnova za sklenitev pogodb, po podpisu katerih se bo delo lahko začelo.
Gre za gospodinjstva iz skupno 29 občin, ki doslej niso imela širokopasovne internetne povezave (optike) in kjer doslej tudi ni bilo interesa ponudnikov, to je operaterjev elektronskih komunikacij, za gradnjo omrežja v naslednjih treh letih. Ta območja so doslej veljala za bele lise, vlada pa je denar za izgradnjo t. i. hitrega interneta zagotovila iz evropskih skladov. Z izgradnjo optike bodo tako tudi gospodinjstva v teh občinah deležna možnosti izkoriščanja številnih priložnosti, ki jih omogočajo sodobne digitalne tehnologije.
Občine na našem območju, kjer bodo gradili širokopasovne povezave s temi sredstvi, so: Osilnica, Kostel, Škocjan, Ribnica in Sodražica.
29 občin, ki so uspele na razpisu, so sicer: Luče, Brežice, Rečica ob Savinji, Mozirje, Gornji Grad, Ljubno, Izola, Preddvor, Cerklje na Gorenjskem, Osilnica, Idrija, Kamnik, Koper, Moravče, Zagorje ob Savi, Brda, Hrastnik, Kostanjevica na Krki, Kostel, Ivančna Gorica, Lukovica, Radeče, Šmartno pri Litiji, Piran, Škocjan, Kanal, Ribnica, Žiri in Sodražica.
Karta belih lis v Sloveniji
Če na povezavi Karta belih lis kliknete na posamezna območja, se natančno izpiše (kraj, ulica in hišne številke), kje so bele lise, kje še vedno nimajo hitrega interneta.
Na ravni Evropske unije je dostop do interneta pomemben cilj
V strateškem dokumentu z naslovom Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti (COM(2016) 587 final, 14. 9. 2016) je postavljen strateški cilji EU za leto 2025:
• gigabitna povezljivost za vse glavne spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, kot so šole, prometna vozlišča in glavni izvajalci javnih storitev ter digitalno intenzivna podjetja;
• neprekinjena pokritost z omrežji 5G za vsa mestna območja in vse glavne prizemne prometne poti (vmesni cilj 2020: 5G celovita komercialna storitev v vsaj enem večjem mestu v državi članici);
• dostop do internetne povezljivosti vsaj 100 Mb/s, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost, za vsa evropska gospodinjstva na podeželju ali v mestih.
Podrobneje na spletni strani Evropske komisije.
Stanje v Sloveniji se izboljšuje
Iz podatkov Agencije RS za komunikacijska omrežja in storitve je razvidno naslednje:
• z leti vse bolj prevladujejo tehnologije, ki omogočajo višje hitrosti dostopa do interneta. Tako se povečuje delež optike do doma in uporaba tehnologije, ki omogoča na kabelskih omrežjih višje hitrosti dostopa (DOCSIS 3.0), ki sta postali povsem prevladujoči tehnologiji;
• število kakovostnejših (NGA priključkov – dostopov nove generacije) narašča v skladu z razvojem in potrebami trga. Tako je že več kot 600 tisoč aktivnih dostopov do fiksnega širokopasovnega interneta, od tega jih ima le nekaj več kot 100 tisoč manj zmogljiv priključek;
• naraščanje deleža priključkov z višjimi hitrostmi dostopa, kar omogoča lažje dostopanje do zahtevnejših storitev elektronskih komunikacij.
Dejstvo je, da je Slovenija doslej napredovala počasneje od povprečja EU, lani je bila po tem kazalniku na 16. mestu.
Zato so se na ministrstvu za javno upravo pri pripravi javnega razpisa (GOŠO 4) še posebej osredotočili na možnosti za izboljšanje projekta, predvsem v smislu povečanja ekonomske vzdržnosti za zasebne investitorje, s končnim ciljem pokritja gospodinjstev z zmogljivim širokopasovnim omrežjem.
V okviru javnega razpisa GOŠO 4 so bile leta 2020 sklenjene pogodbe (ki so v teku) za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije v 34 občinah v višini 7.608.998 evrov, kar bo 6550 gospodinjstvom, ki so bele lise, omogočalo elektronske komunikacijske storitve s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mb/s. Rok za zaključek gradnje je do konca septembra 2023.
Z razpisom GOŠO 4 se je izkazalo, da je treba pravila dodatno prilagoditi tako, da bo ekonomska vzdržnost projektov še povečana, predvsem z znatnim zvišanjem zneska sofinanciranja za redkeje poseljena naselja. Na podlagi teh izkušenj je bil pripravljen javni razpis GOŠO 5 (razpis), katerega rezultate smo zdaj predstavili.
Vir: gov.si
M. D.
