Včeraj je šla kaplja čez rob. Po letu dni rušenja, naganjanja, nesodelovanja, brez idej in pomoči, odklanjanja pogovorov, tudi pri predsedniku države, v času epidemije, sredi tretjega vala covid-19 in tretjega t. i. lock downa države ter na prvi dan velikonočnega tridnevja so stopili iz svojih udobnih ter dobro plačanih pozicij, se prezračili (preluftali) in sporočili: Vložili smo predlog ustavne obtožbe predsednika vlade.
LMŠ, SD, Levica in SAB so v državni zbor vložile predlog ustavne obtožbe, v katerem so po doslej znanem navedene štiri točke, ki so absurdne, zato jih tudi sproti komentiramo.
1. Premajhna precepljenost prebivalstva proti covid-19
Predlagatelji so pozabili, da je Marjan Šarec pred dobrim letom dni vrgel puško v koruzo in odstopil z mesta predsednika vlade. Z njim je padla takratna vlada. Zapustili so prazna skladišča z zaščitno osebno in medicinsko opremo. Za nameček so februarja lani (že po padcu) milijon mask podarili Kitajski. Šarec pa je podpisal sklep, da se skladišča napolnijo do 28. decembra 2020. Ni bilo zdravniških kapacitet, zaposleni v zdravstvu in domovih za starejše so bili na robu obupa. Nova vlada je prisegla 13. marca 2020 ob 21. uri in še tisto noč zagrizla v delo. V začetku so Sloveniji z zaščitno osebno in medicinsko opremo pomagale tudi nekatere druge države, med drugim tudi Češka. Prvega aprila 2020 je, npr., v Slovenijo prispelo 1,2 milijona zaščitnih kot pomoč iz Češke, pripeljana pa je bila z letalom madžarske vlade.
O težavah s cepivi in dostopa do njih je v javnosti domala vse znano. Več o tem smo poročali tudi včeraj (tukaj). Iz podatkov je razvidno, da se Slovenija nahaja nad evropskim povprečjem precepljenosti prebivalstva in med 10 najuspešnejšimi državami na svetu.
2. Poseg v medije, predvsem poseganje v Slovensko tiskovno agencijo
Slovenska tiskovna agencija (STA) je v državni lasti, vlada v novinarsko delo ne posega, pač pa v poslovni del. Od direktorja Bojana Veselinoviča zahteva dokumente o poslovanju. Ta jih skriva in s tem povečuje sume o nepreglednosti poslovanja agencije. Doslej je znano domnevno škodovanje v višini okoli 250 tisoč evrov, v dobro časopisne hiše Dnevnik. Prejšnje vlade, konkretno SD-jeva iz leta 2011, je spremenila zakon o agenciji in s tem njihovemu direktorju omogočila desetletno direktorovanje, predčasno ni možno zamenjati niti članov nadzornega sveta.
Veselinovič pa z agencijo posluje, kot bi bila njegova last, le denar za njegove želje bi morala zagotoviti ustanoviteljica, to je država oz. vsi davkoplačevalci. Tako to ne gre nikjer in tudi tu ne more iti.
3. Vmešavanje v delo tožilstva
V tem delu navajajo, da vlada še vedno ni imenovala petih od desetih tožilcev, predlaganih lani jeseni. Očitajo tudi zavlačevanje s seznanitvijo z izbranima kandidatoma za evropska delegirana tožilca. Pri tem za tožilce noben zakon ne določa roka za imenovanje, za evropska tožilca pa so pomisleki zaradi njunega neznanja tujega jezika. Pri tem spomnimo, da se aktivno znanje francoščine in angleščine na višji ravni zahteva celo od študentov za začasno delo v administraciji v projektu predsedovanja Svetu EU.
Stranke LMŠ, SD, Levica in SAB pa zahtevajo, da Slovenija v EU pošlje tožilce, ki bodo zadolženi za nadzor nad porabo evropskih sredstev, brez znanja tujega jezika.
4. Janez Janša ogroža zdravo pitno vodo.
Gre za absurd, ki ga verjetno ne razumejo niti v LMŠ, SD, Levici in SAB. Nasploh pa, kakšno zdravo pitno vodo?
Nagajanje vsem članom vlade, ne samo Janši, v času epidemije
LMŠ, SD, Levica in SAB so doslej vložile pet interpelacij zoper ministre, prvo že spomladi lani proti Zdravku Počivalšku (gospodarstvo). Sledili so Aleš Hojs, (notranje zadeve), Simona Kustec (šolstvo), Janez Cigler Kralj (delo) in Vasko Simoniti (kultura).
Nobena od interpelacij ni uspela, jemala pa je veliko časa in energije, ki bi jo ministri in ministrica lahko namenili za delo na bolj produktivnih področjih. Vsaka interpelacija vzame veliko časa tudi državnemu zboru, zato so nekateri zakoni sprejeti pozneje kot bi lahko bili ali pa na to še čakajo nerazumno dolgo.
Ob tolikšnemu nagajanju navedene opozicije smo bili v tem času priča tudi velikemu blatenju Slovenije v tujini, pri tem je prednjačila Tanja Fajon, predsednica stranke SD. Ker tudi to kaže na neuspeh, se gredo še ustavno obtožbo.
Kaj ustavna obtožba pomeni?
Če bi v državnem zboru zbrali 46 glasov poslancev (kar je sicer malo verjetno, možno pa je), bi predlog ustavne obtožbe prišel do ustavnega sodišča, ki bi odločalo o tem. V zgodovini samostojne države je bilo doslej vloženih več predlogov zoper predsednika vlade, vendar državni zbor ni sprejel nobenega predloga. Državni zbor ima zdaj čas za odločitev najpozneje 60 dni po vložitvi predloga.
Za kaj se borijo v SD, LMŠ, Levici in SAB?
Prvenstveno se borijo zase in svoje privilegije. V nadaljevanju pa za več migrantov, razsipavanje denarja v žepe t. i. kvazi kulturnikov, kvazi nevladnih organizacij, elit, tajkunov in podobno. Dodajmo še, da pri vsem tem veliko vlogo igrajo tudi nekateri mediji, izpostavimo predvsem RTV Slovenija, katere vodenje je še vedno trdno v rokah stranke SD.
Odzivi na ustavno obtožbo?
Odzivi so izredno negativni, prevladuje prepričanje, da so šli v koaliciji KUL tokrat res čez rob.
Zaključimo pa z mnenjem komunikologa dr. Dejana Verčiča iz Fakultete za družbene vede: “Slovenski mediji vsakič, ko pride do desne vlade, to doživljajo kot konec sveta. Tu je velik problem slovenskega političnega življenja, ker levi politični prostor desnega ne dojema kot legitimnega.”
J. M.
