V pogovorni oddaji na Planet TV je danes gostoval predsednik slovenske vlade Janez Janša. Glavni temi pogovora s premierjem sta epidemija bolezni covid-19 in aktualno dogajanje na slovenskem političnem parketu.
Predsednik vlade je poudaril, da se kažejo pozitivni učinki hitrega testiranja in prav zaradi uvedbe hitrega testiranja računajo, da bo mogoče januarski oziroma februarski val zdržati brez dodatnih drastičnih ukrepov.
“Vsi sovražimo omejevanje svobode, a še vedno velja, da bolj kot bomo resni pri upoštevanju obstoječih ukrepov, manj bo potrebe po bolj drastičnih,” je poudaril.
O karantenskih odločbah
Janša se je dotaknil tudi (ne)izdajanja karantenskih odločb in pojasnil, da to, da ni bilo odločb, še ne pomeni, da ni bilo karanten. Pojasnil je, da so državljani dobili navodila, kako ravnati, in da so bile inšpektorske službe na terenu, a da je bil obseg epidemije enostavno prevelik za nadziranje vsega.
Iz istega razloga je bilo za epidemiološke službe tudi nemogoče slediti stikom okuženih. Premier je poudaril, da Slovenija na tem področju ni osamljen primer – to se je zgodilo v vseh državah, kjer je epidemija bolezni covid-19 ušla z vajeti.
Tudi nadzori so bili, a glede na zakonske omejitve, informacijsko pooblaščenko in vse ostalo tudi ta nadzor ni mogel biti vodotesen.
Zdravstveni inšpektorat, kljub temu, da je dobil inšpektorje s strani drugih inšpektoratov, vsega tega ni mogel obvladovati. Ko število okužb preseže določeno mejo, je konec z učinkovitostjo nekaterih ukrepov in jih je treba doseči z drugimi.
V zdravstvu visok delež obolelih zdravstvenih delavcev, bolnišnice preobremenjene
V zdravstvu je bil ves čas hladnega vala velik problem tudi visok delež obolelih zdravstvenih delavcev. Slovenske bolnišnice so bile zaradi epidemije bolezni covid-19 izjemno preobremenjene ne le zaradi števila obolelih, temveč tudi zaradi izjemno velike pogostosti okužb z novim koronavirusom med zdravstvenim osebjem.
Janez Janša ocenjuje, da sta bila vzroka za to predvsem velika izpostavljenost virusu in pa dejstvo, da so bolezen covid-19 ponekod jemali preveč zlahka.
Stanje v zdravstvu, predvsem kadrovski primanjkljaj, ki je bil posledica obolenj zdravstvenih delavcev, se sicer počasi izboljšuje. Precej osebja v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah je že prejelo cepivo proti bolezni covid-19, kmalu prejmejo še drugi odmerek. “Po tem računamo na to, da v zdravstvu ne bo več tako drastično primanjkovalo kadrov.”
Tudi zaradi visoke obolevnosti zaposlenih v zdravstvu so bili zdravstveni delavci najprej cepljeni in računajo, da koronavirus za zaposlene v zdravstvu tudi zaradi cepljenja ne bo več tako drastičen problem.
O konstruktivni nezaupnici: “Brutalen izliv ideološkega sovraštva”
Konstruktivna nezaupnica je koncentrirani brutalen izliv ideološkega sovraštva. V tem besedilu ni nobenih dejstev.
Smešno je, da se pod konstruktivno nezaupnico, v kateri kot glavni problem navajajo napačno ravnanje v času spopada z epidemijo, podpisujejo poslanci stranke, ki so imeli ministra za zdravje. Ta je odstopil na vrhuncu drugega vala.
Verjame, da bo vlada kljub težavam in polenom pod noge obvladala epidemijo, uspešno vodila EU in tudi uspešno zaključila mandat.
Bila bi ironija, da bi tisti, ki v letu in pol mandata niso spravili skupaj niti za en protikoronski zakonski paket, zapravili 12 milijard evropskega denarja za razne študije in različne klientelistične vire financiranja, kar je edini program nekaterih strank na levici.
“Nisem iste sorte kot tisti, ki je vrgel puško v koruzo”
Janša je na vprašanje, ali bi bil pripravljen zaupnico vezati na eno od glasovanj, kot je to naredil leta 2007, odgovoril, da to lahko stori kadar koli, a da je neodgovorno to početi sredi epidemije. Obenem si v primeru, da bi bil končni rezultat takšen, da bi mu ploskali njegovi politični nasprotniki, ne želi, da bi ga “postavljali ob bok gospodu Šarcu, ki je vrgel puško v koruzo ravno v času, ko je grozila epidemija. “Jaz nisem te sorte,” je dejal premier.
Dodal je, da se strinja z nedavno izjavo ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška, ki je ob vložitvi konstruktivne nezaupnice izrazil zadovoljstvo, ker se bodo poslanci končno prešteli, politični nemir pa se bo nato malce polegel.
“V teh razmerah je težko delati. Nezaupnico namreč najavljajo od aprila, čeprav je nevarnost virusa stalno prisotna,” je bil kritičen do opozicije.
“Gre za sovraštvo do Slovenije”
Janša sicer meni, da je Počivalšek preveč optimističen. “On misli, da se bo zadeva s konstruktivno nezaupnico zaključila. Ne bo se. Gre za nerazumljivo ideološko sovraštvo do Slovenije, ki je v težkem položaju. V zgodovini so se že dogajale podobne stvari, za Slovenijo in njene prebivalce pa se ni nikoli izšlo dobro.”
O plačah policistov in plačah v javnem sektorju, tudi javnem razkritju
Premier meni, da je objava notranjega ministrstva, ki vsebuje podatke o plačah policistov, opozorila predvsem na razpad enotnega plačnega sistema v slovenskem javnem sektorju. Plače v javnem sektorju so sicer javne, tudi za posameznike, javna je tudi njegova plača, davkoplačevalci imajo pravico, da vedo, koliko je kdo plačan iz njihovega denarja, “kdor to zanika, je skregan s temeljni vidiki demokracije”.
Kot je še dejal, tega razburjenja ob objavi plač ne bi bilo, če bi bilo z razmerji vse v redu.
“Policisti v mrazu, dežju, nevarnosti tvegajo svoje življenje in imajo iste dodatke kot nekdo, ki sedi v pisarni. Seveda tudi v pisarnah ljudje garajo, a če bi bilo s temi razmerji vse v redu, nikakršnega razburjenja ne bi bilo,” je dejal predsednik vlade, ki je še mnenja, da je sprememba plačnega sistema zelo potrebna, “a ne toliko zaradi policije, najbolj nujno je to zaradi zdravstva, saj smo videli, da je kadrovski problem v zdravstvu v veliki meri posledica nepravičnega plačnega sistema v tem sektorju.”
Seznam pa je med drugim razgalil predvsem dejstvo, da ima policist na terenu, ki občasno tvega veliko, iste dodatke k plači kot nekdo, ki sedi v pisarni in morda ne ve, kaj tam sploh počne, je bil jasen Janša. Dodal je, da so na tem področju potrebne reforme.
Tudi ne gre za to, da se enotni plačni sistem v celoti ukine, temveč da celoten administrativni del javnega sektorja ostane znotraj enotnega plačnega sistema z razredi, ki jih je mogoče delno korigirati. Tu se je izkazalo, da ta sistem nima prevelikih anomalij.
Ko gre za specifične dele javnega sektorja, kot so policija, vojska in zdravstvo, je enotni plačni sistem že zdavnaj razpadel, je poudaril.
Zamisel o reformi plačnega sistema pa je zastavljena na predpostavki, da to davkoplačevalce ne bo stalo več.
J. M.
