V državnem zboru danes potrjujejo predlog rebalansa državnega proračuna, ki ga je pripravila vlada. Uvodoma je nastopil predsednik vlade Janez Janša, zaradi aktualnosti in časa, v katerem se država nahaja, objavljamo predsednikov nagovor.
“Takoj, ko je vlada nastopila svoj mandat, se je soočila s povsem novo situacijo, v kateri je morala najprej reagirati s prerazporejanjem sredstev za nabavo zaščitne opreme in za kritje najbolj nujnih stroškov za spopad z epidemijo, kar je povzročilo neskladje s tem, kar se je sprejelo v smislu javnih financ oziroma proračuna za letošnje leto.
V zakonskih rokih je potem vlada pripravila rebalans proračuna za letošnje leto, ki ga imate pred sabo in ki – po tem, kar je pač možno oceniti na podlagi makroekonomskih napovedi – realistično odslikava javnofinančni položaj države v tem trenutku. Verjamem, da bomo v skladu s temi predvidevanji lahko leto tudi zaključili.
Bolj pod vprašajem so naslednja leta, ker ne vemo natančno, koliko časa bo ta izziv koronavirusa trajal, vendar je pa to razprava, ki nas čaka v kratkem, ko bo vlada predložila proračunske dokumente za naslednji dve leti.
Kar se tiče rebalansa, mi dovolite, da osvetlim predvsem razloge za proračunski primanjkljaj, o katerem se je tudi največ govorilo, ker proračunski primanjkljaj je nominalno dejansko visok. Je pa – in to poudarjam na samem začetku – v skladu z normativo, ki ureja zlato fiskalno pravilo v Sloveniji tako z ustavnim določilom kot z zakonom, ker ta zakon predvideva izjeme v času izjemnih situacij, in je tudi v skladu z evropsko regulativo, ker je Evropska komisija sprostila okvire, kar se tiče javnega dolga, zadolžitev za to izjemno situacijo. Torej, rebalans proračuna je v skladu z ustavnimi in evropskimi formalnimi okviri, kljub temu pa je treba razložiti, iz česa je sestavljen oziroma zakaj ta visok primanjkljaj.
Na začetku ugotavljam, da je najbrž prvič v zgodovini te države, ko lahko vlada natančno do vsakega evra pojasni, za kaj so bila oziroma za kaj bodo porabljena ta sredstva.
To zvišanje proračunskega primanjkljaja za v grobem 4,5 milijarde evrov oziroma ta proračunski primanjkljaj, ki prej ni bil predviden, je nastal zaradi tega, ker so se zaradi epidemije bistveno zmanjšali prihodki in ker so se hkrati povečali odhodki.
Doslej je bilo iz tega okvira, 4,6 milijarde, že izplačano neposrednim uporabnikom za blaženje posledic epidemije Covid-19 do začetka tega meseca, skoraj 1,6 milijarde evrov in sicer, predvsem naslednjim skupinam:
- Zaposleni so neposredno prejeli skoraj 500 milijonov evrov iz naslova povračila čakanja na delo, začasnega čakanja na delo, ko zaradi višje sile ni bilo možno opravljat dela, pa tudi iz naslova prekomerne obremenitve zaradi obvladovanja epidemije.
- Poleg tega je bilo istim prejemnikom, to je zaposlenim ali gospodarstvu, v širšem smislu, oproščeno, okrog 560 milijonov evrov, v obliki oprostitve plačila prispevkov za socialno zavarovanje delavcev, nadomestil bolniške od prvega dneva odsotnosti in zvišanja premoženja nekaterih skladov za blažitev posledic epidemije v gospodarstvu.
- Samozaposleni in kmetje so iz tega naslova dobil okrog 130 milijonov evrov, v obliki mesečnega temeljnega dohodka, oprostitve plačila socialnih prispevkov, neposrednih nadomestil zaradi izpada dohodka in nadomestil bolniške od prvega dne odsotnosti.
- Upokojenci z nizkimi pokojninami so prejeli oziroma jim je bilo izplačano skoraj 70 milijonov evrov, v obliki enkratnega solidarnostnega dodatka in okrog 30 milijonov evrov je bilo izplačanih ostalim ranljivim skupinam, kot so študenti, socialno ogroženi člani kmetij in velike družine.
- V obliki turističnega bona je bilo državljanom do začetka tega meseca izplačanih okrog 60 milijonov evrov, do današnjega dne skoraj še enkrat toliko in, kot veste, smo s tem ukrepom v veliki meri uspel rešit tudi turistično sezono in turistično gospodarstvo ohranit pri relativno zdravi kondiciji, v turističnem gospodarstvu pa dela okrog 60 tisoč ljudi.
- V tem času smo zagotovil tudi dvig povprečnine občinam, v skupni višini finančnih posledic za letošnje leto, okrog 145 milijonov evrov. Ta denar so občine delno porabile za blažitev posledic epidemije, delno pa tudi za druge potrebe.
Kljub vsem tem ukrepom je nekoliko narasla brezposelnost. Zaradi tega so se povečali tudi socialni transferji za brezposelne. V ta namen je šlo okrog 45 milijonov evrov in zaradi intervencij, predvsem v zdravstveni in delno tudi pokojninski blagajni, je šlo tja preko 270 milijonov evrov, kjer določeni ukrep, iz prvih štirih proti korona paketov še vedno veljajo in kjer je v pripravi in bo v kratkem na vaših klopeh tudi peti. Nevarnost namreč še vedno ni minila in je potrebno omiljevati posledice. Zato je za tovrstne ali pa za nepredvidene stroške, povezane z epidemijo, povečana tudi splošna proračunska rezervacija v tem rebalansu, in sicer za dobro milijardo evrov.
Če k omenjenim sredstvom prištejemo še nižje prihodke, glede na to, da smo tako gospodarstvu, kot posameznike za določen čas oprostili plačevanje davkov in prispevkov, se bo letos v proračun od državljanov nateklo za okoli 230 milijonov evrov manj dohodnine, za okoli 720 milijonov evrov manj DDV-ja in za okoli 170 milijonov manj trošarin.
Ta sredstva, to je 1.120 milijonov evrov, so ostala pri državljanih, pri gospodarstvu in zaradi tega so vsi ti subjekti tudi bistveno manj čutili posledice epidemije.
Tudi podjetja bodo letos plačala za okoli 370 milijonov evrov manj davka od dohodka pravnih oseb, kar dodatno ohranja slovensko gospodarstvo pri ustrezni kondiciji.
Smo sicer šele v devetem mesecu, ampak kljub temu je možno reči, da so ukrepi, ki so bili finančno ovrednoteni na način, ki sem ga predstavil, bistveno olajšali situacijo in splošno gospodarsko in socialno sliko v državi in da so bila ta sredstva uporabljena gospodarno.
Če ne bi sprejeli vseh teh ukrepov, potem bi slovensko gospodarstvo in prebivalstvo trajno ali začasno izgubili okoli 150 tisoč delovnih mest.
Vsi, ki bi izgubili delo, bi tako ali tako prišli v socialno mrežno, se pravi bi morali bistveno dvigniti prispevke za brezposelnost, kar bi enako seveda povečalo proračunski primanjkljaj, hkrati pa bi imeli v slovenskem gospodarstvu več kot 100 tisoč manj zaposlenih, kar pomeni, da bi bili prihodki še bistveno manjši.
Se pravi, tudi če ne bi ukrepali, bi bil proračunski primanjkljaj enak ali pa še bistveno večji, hkrati pa bi bili kar se tiče gospodarske in splošne kondicije države na neki točki, ko bi zelo težko računali na kakršnokoli okrevanje v naslednjih letih.
Naslednji podatek, ki govori o tem, da je vlada ravnala gospodarno, so ocene domačih in evropskih institucij glede padca bruto domačega proizvoda oziroma splošne prizadetosti standarda v Sloveniji v primerjavi z drugimi.
Evropska komisija v zadnji oceni ocenjuje padec Slovenije oziroma bruto domačega proizvoda v Sloveniji v letošnjem letu za na 7 %. Slovenske institucije so še nekoliko bolj optimistične. Povprečni padec za letošnjo leto je v celotni Evropski uniji ocenjen na 8,3 % BDP-ja, za evro območje celo več 8,7 %. Za našo najbolj razvito sosedo Avstrijo je ocenjen na 7,1 %, se pravi še nekoliko več kot pri nas, v Franciji je ta padec skoraj 11 %, v Italiji več kot 11 % in na Hrvaškem skoraj 11 %.
Slovenija je relativno dobro prišla čez to obdobje epidemije oziroma pandemije kar se letošnjega leta tiče in lahko bolj optimistično zrem v naslednja leta.
Za naslednje leto je napoved za Slovenijo pozitivna. Torej lahko pričakujemo ne ravno tako visoko rast, kot je bil letošnji padec, ampak blizu tega. Če se bomo še dodatno potrudili, mogoče lahko ta cilj celo dosežemo. Če bi se to zgodilo, bomo ena od redkih evropskih držav, ki je v relativno kratkem času enega leta pa še malo nadoknadila ta padec.
Zdaj to, da smo lahko optimisti v smislu približevanja temu cilju, kaže tudi relativno hitra oziroma realistična možnost hitrega črpanja evropskih sredstev iz naslednje sedemletne finančne perspektive oziroma evropskega proračuna in sklada za okrevanje, vlada vlaga ogromne napore v to, da se usposobimo za to, da bomo sposobni ta sredstva ne samo počrpati nominalno, ampak jih tudi gospodarno investirati.
Če bomo to sposobni, potem bo ta letošnji padec dejansko kratkotrajna epizoda v javnofinančnem življenju te države in upam, da bomo tudi s tem, kar bomo zapisali v proračuna za naslednji dve leti, lahko zakoličili ambiciozno rast s popravljanjem tudi nekaterih mankov ali pa z nadomeščanjem nekaterih mankov ali pa popravljanjem nekaterih t. i. nereformiranih področij, kjer se dolga leta v Sloveniji – razen govorjenja in študij – ni nič dogajalo in zaradi tega imamo tudi večje probleme, vsaj, ko gre za spopad z epidemijo v smislu kapacitet zdravstvenega sistema, oskrbe starejših in tako naprej.
Toliko o tem. Več kot rečeno o perspektivah in proračunih za prihodnost že v kratkem, vlada bo do konca tega meseca te dokumente predlagala.”
Vir: tukaj
M. D.
