V teh dneh v Sloveniji odmeva afera, povezana s sumom pranja denarja prek Nove Ljubljanske banke (NLB). Šlo naj bi za okrog milijarde ameriških dolarjev, ki so potovali iz Irana v Slovenijo in nato na različne naslove širom po svetu. O tem je poročala tudi nacionalna televizija.
Do bančnih dokumentov je po naključju prišla parlamentarna preiskovalna komisija, ki preučuje nepravilnosti v državnih bankah, povezanih z veliko bančno luknjo. Po razkritju so stvar predali Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Ta se je seznanila s primerom in o tem obvestila tudi javnost.
Po teh podatkih gre za leta 2009 in 2010 in za nakazila ene izmed iranskih bank pod embargom, prek katere so najprej nakazali visoke milijonske zneske na račun v NLB, nato pa je Iranec denar kar prek Proklika razpršil na več kot 9.000 računov posameznikov in podjetij širom po svetu. Obstaja sum, da sta bila s tem financirana tudi jedrska oborožitev in terorizem.
V Sloveniji naj bi bilo s tem seznanjeno tudi takratno državno vodstvo, ki pa ni ukrepalo. Primer ni zmotil niti Urada za preprečevanje pranja denarja. NLB pa je iranskemu državljanu zaprla račun šele po tem, ko so jih druge banke opozarjale na sum pranja denarja. Prejeli naj bi več kot 400 opozoril drugih bank, nekatere so zaradi tega tudi prekinile poslovanje z NLB. Že takrat so tudi nekatere tuje varnostne službe opozarjale na primer, med drugim francoska, italijanska in ameriška.
NLB, ki je v državni lasti, Irancu, ki je na koncu posloval kar prek štirih svojih podjetij, tudi ni zaračunavala provizije za prilive in odlive ali pa so bile te izjemno nizke. Obstaja ocena, da se je provizija, ki bi je sicer morala dobiti NLB, prelila drugam, šlo pa naj bi za okrog 300 milijonov evrov. Stvari dobivajo že tudi mednarodne razsežnosti.
V NLB je vlada decembra 2013 dala novih, svežih, 1.500 davkoplačevalskih milijonov evrov.
C. R.
