Dogajanja v podjetju Livar, ki ima proizvodnjo tudi v Črnomlju, kjer so že pred leti prevzeli livarski del nekdanjega Belta, so spet pestra. Poslovanje podjetja je zavito v skrivnost, na vidiku so nova lastniška prerazporejanja oziroma novi lastniki in nova lastniška premetavanja.
Livar je število zaposlenih v letu dni zmanjšal za 100 (iz 700 na 600), v letu 2020 napovedujejo 580 redno in pogodbenih zaposlenih prek različnih agencij (še nedavno je bilo teh okoli 140). Število zaposlenih bodo tako zmanjševali.
Napovedujejo prilagajanje strukture zaposlenih v smeri večanja deleža posameznih strokovnih profilov in avtomatizacije poslovnih procesov.
Britanski finančni sklad Anacap Financial Partners, ki ga v Sloveniji zastopa Uroš Čufer, nekdanji finančni minister v vladi Alenke Bratušek, je v preteklih tednih odkupil večino dolgov Livarja do bank (Unicredit, Bank, Addiko Bank, Heta Asset Resolution, Gorenjska banka in NLB). Teh naj bi bilo za 16 milijonov evrov, koliko je sklad Anacap bankam plačal za to, ni znano.
Finančni sklad je s tem nakupom postal največji upnik Livarja oziroma Livar največji dolžnik do tega britanskega finančnega sklada, ki se v osnovi ukvarja s finančnim prestrukturiranjem prezadolženih družb z zdravim poslovnim jedrom.
Britanski sklad želi glede na napovedi terjatve do Livarja pretvoriti v lastniški delež, postal naj bi večinski lastnik. Pred dnevi, 15. januarja 2020, je za Livar predlagal začetek prisilne poravnave, kar pomeni, da se nameravajo v veliki meri znebiti ostalih dolgov (do dobaviteljev, morda države in podobno). Vsa ta dogajanja so lepo zavita v izraz finančno prestrukturiranje podjetja.
S pretvorbami terjatev v lastniški delež se bo zmanjšal tudi delež sedanjih delničarjev, največji med njimi je podjetje Vimpro, katerega lastništvo je prav tako zavito v skrivnost. Kdo dejansko stoji za tem podjetjem, naj bi razkrila posebna revizija, ki jo je zahteval delničar Livarja Robert Žnidar.
Žnidar, sicer nekdanji vodja trgovanja in upravljanja pri Gorenjski borznoposredniški družbi (GBD), je po letu 2013 odkupil deleže od italijanske finančne družbe Societa’ finanziria di promozione della (6,1 odstotka) in podjetij Niobe (4,5 odstotka) ter Mecum (1,6 odstotka) in tako postal 12,2-odstotni lastnik Livarja.
Na Žnidarjevo zahtevo je vodstvo Livarja zdaj za 7. februar sklicalo skupščino, za katero ta med drugim želi, da ga potrdi v upravni odbor. Na njej bi se delničarji po njegovih predlogih med drugim seznanili s poslovanjem in postopki prestrukturiranja družbe v minulih letih, z razmerji med upniki in družbo Vimpro ter s poročilom posebne revizije, ki jo je opravila družba Ernst & Young Revizija.
V Livarju so se v zadnjem obdobju dogajale tudi spremembe na vodstvenih položajih. V začetku februarja 2019 je vodenje namesto Jožeta Kaligara prevzel Vojko Rovere. Razlog za zamenjavo naj bi bili slabši rezultati od načrtovanih. Že 1. marca 2019 pa je vodenje Livarja prevzel Rok Rozman, v preteklosti član uprave Unicredit bank, ki je nato očitno sodeloval z Urošem Čuferjem, zastopnikom britanskega sklada v Sloveniji. Rozman je namreč vstop finančne skupine AnaCap Financial Partners ocenil “kot spodbuden mejnik za uspešen zaključek finančnega prestrukturiranja družbe”.
Vendar je treba vedeti, da cilj tovrstnih finančnih skladov ni v tem, da bi lastništvo obdržali, pač pa, da podjetje »očistijo« in ga nato prodajo ter pri tem zaslužijo. V primeru Livarja in slovenskih podjetij v podobnih tranzicijsko-tajkunskih zgodbah pa je vse to lahko le vmesna stopnica do pravih lastnikov, ki stojijo za vsem tem, čakajo v ozadju in se bodo šele izkazali.
V nadaljevanju objavljamo finančne podatke Livarja kot celote in ob koncu še trenutno lastniško sestavo tega podjetja.
Trenutna lastniška sestava Livarja, kar se bo kmalu spremenilo:
J. M.
