Občine: 46 poslancev se je obrnilo proti občinam in volivcem

Poslanci vladajočih strank (LMŠ, SMC, SD, DeSUS in SAB, s tokratno popolno podporo Jelinčičeve SNS) so občinam na Dolenjskem, v Beli krajini in Kočevsko-ribniškem območju v letu 2020 odnesli okoli 10 milijonov evrov, v letu 2021 pa še okoli 11,4 milijona evrov. V dveh letih skupno 21,4 milijona evrov, ki bi jih občine namenile za razvoj.

Gre za povprečnino, ki jo iz državnega proračuna nakazujejo občinam na podlagi števila prebivalcev v njej, gre pa zgolj za prerazporeditev naših davkov, ki jih redno plačujemo v državni proračun.

Državni proračun za leto 2020 je najvišji doslej: v državno blagajno se bo predvidoma steklo 10.773 milijonov evrov, od tega največ na račun davkov, teh je za 2500 milijonov evrov več kot pred petimi leti in 8000 milijonov evrov več kot leta 2008. Ob tem bodo porabili 10.358 milijone evrov, proračunski presežek bo znašal 415,2 milijona evrov.

Proračun so poslanci sprejemali v preteklih dneh, o njem so glasovali v četrtek pozno v noč. Razpravo in potrjevanje proračunskih postavk je na balkonu državnega zbora spremljalo več županov slovenskih občin. Okoli 20 jih naj bi bilo. V občinah so pričakovali potrditev višjih zneskov povprečnin od tistih, ki jih je predlagala Šarčeva vlada. In višino, kot je to na predlog SDS in NSi pred tem potrdil tudi odbor za finance v državnem zboru.

S tem bi občine naslednje leto pridobile dodatnih 140 milijonov evrov, v letu 2021 pa še okoli 160 milijonov evrov. Skupno je to 300 milijonov evrov, proračun pa bi bil še vedno v presežku.

Šarec 2016: Prenizka povprečnina za občino pomeni umiranje na obroke in Šarec 2019: Dovolj imate!

Spomnimo. Dodatnih 300 milijonov evrov je prejšnja vlada zgolj v enem poskusu namenila Mestni občini Ljubljana, za 34 projektov. Zdaj pa za vse občine, tudi ljubljansko, ni bilo 300 milijonov – v dveh letih. In to navkljub temu, da je bil Marjan Šarec še v vlogi župana občine Kamnik zelo kritičen do prejšnjega predsednika vlade Mira Cerarja. Pojem povprečnina je takrat namreč zelo dobro razumel. Tako je 4. januarja 2016 med drugim dejal: “Prenizka povprečnina pomeni umiranje na obroke, na kar župani nismo pripravljeni pristati.” Leto in pol pozneje, 2. junija 2017, pa je še kot župan in kandidat za predsednika države dejal: “Cerarjeve vlade ne podpiram. Naj razložim na primeru povprečnin občin: tukaj tiči bistvo problema delovanja te vlade. Če občini država da dovolj denarja, potem občina dela dobro.”

In danes? Zdaj je občinam odvzel prav to, do česar je bil najbolj kritičen prav sam. “In to je bistvo problema delovanja te vlade,” če današnji problem delovanja te vlade ponazorimo s Šarčevimi besedami poleti 2017.

Koalicijske poslance discipliniral, SNS “kupil”, 46 poslancev se je obrnilo proti svojim volivcem

Šarec je koalicijske poslance discipliniral, nato je koalicija LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB, tokrat s podporo Jelinčičeve SNS, glasovala  proti višjim povprečninam za občine. Poslanci in poslanke koalicije so tako vsakemu občanu in občanki mesečno vzeli 69,69 evrov za leto 2020 in 79,80 evrov za leto 2021.

Proti občanom, kjer so bili izvoljeni, se je obrnilo 46 poslancev, ki so glasovali proti temu, da bi občine dobile več denarja za pokrivanje stroškov, tudi tistih, ki jim jih nalaga država, in razvoj, trije niso glasovali, čeprav so bili v dvorani, 41 poslancev in poslank pa je glasovalo za višje povprečnine. Glasovanje objavljamo ob koncu.

Zneski, ki so jih vladajoči poslanci z Jelinčičevo SNS odzveli občinam, podatki so za leto 2020:

Tako so glasovali poslanci. ZA pomeni, da so podprli višje zneske povprečnin za občine. To so bili poslanci SDS, NSi in delno Levice. Glasovanje PROTI pa pomeni, da so poslanci obrnili hrbet svojim občinam in s tem tudi volivcem in volivkam.

Pri nas pri tem izstopa predvsem Predrag Baković, poslanec iz Kočevja, ki je glasoval PROTI. S tem je Kočevju zgolj v letu 2020 odvzel skoraj 1,1 milijona evrov in še več kot toliko tudi v letu 2021. ZA so glasovali naslednji poslanci, izvoljeni na našem območju: Anja Bah Žibert, Franci Kepa, Jože Tanko (vsi SDS) in Blaž Pavlin (NSi).

Glasovanje je bilo naslednje:

J. M.