Prevozi nezakonitih migrantov postajajo za nekatere pomemben vir zaslužka. Doslej so z novomeškega, belokranjskega in kočevsko-ribniškega območja znana številna pričevanja domačinov. Tako, na primer, z območja Žužemberka in okoliških vasi že dlje časa poročajo o številnih avtomobilih, ki tam drvijo po stranskih poteh, prihajali naj bi s kočevskega konca.
Navajajo, da so polni ilegalcev, prevozniki pa pogosto tudi znani domačini s Kočevskega. Podobno poročajo s kostanjeviško-šentjernejskega konca, kjer navajajo, da so v prevoze zelo vključeni tudi tamkajšnji skupnosti znani obrazi, ki so sicer celo v domačem okolju »nedotakljivi«.
Policija je letos prijela okoli 200 prevoznikov in tihotapcev, povezanih z ilegalci. V javnosti bolj znani so tujci, ki to organizirajo. V zadnjem času so poročali tudi o dveh taksistih, ki se uradno v Ljubljani poklicno ukvarjajo s taksi prevozi. Oba sta bila prijeta na kočevsko-ribniškem območju, eden je tujec na delu v Ljubljani, drugi primer pa je znana prva vinska kraljica in nekdanja kandidatka za evropske volitve na listi stranke SD, ki so jo skupaj s partnerjem in pakistanskim pomagačem 28. julija 2019 ujeli pri Sodražici.
Za razliko od tujih prevoznikov sta bila vinska kraljica, doma iz Kamenice pri Metliki, in njen partner, ki najmanj zadnji dve leti prebivata v novi hiši v okolici Ljubljane, po zaslišanju izpuščena iz pripora. Domnevno zato, ker naj ne bi bila begosumna. Kako je z zadnjim prijetim taksistom, ni znano.
Vsi ostali prevozniki in tihotapci pa na sojenje in kazen praviloma čakajo v priporih.
Postopki od prijetja do vložene obtožnice, njene pravomočnosti in sojenja trajajo tudi po več mesecev. V primerih, ko osumljenci čakajo v priporu, gre postopek hitreje, saj gre za prednostne obravnave na sodiščih. Če so tihotapci pripravljeni priznati krivdo, gre postopek hitreje, sporazumno dogovorjene kazni so nižje.
Pri Starem trgu prijeti tihotapci in ilegalci so imeli smolo, razložili tudi postopke prehajanja meje
Eden zadnjih doslej javno znanih postopkov na novomeškem okrožnem sodišču kaže, da sta iz pripora pred sodnika stopila dva Pakistanca, Sohai Nawaz in Mirza Kamran. Črnomaljska policista sta ju pri prevozu skupine ilegalcev v Italijo zalotila 29. marca letos. Sredi noči so ju ustavili v križišču med Vinico in Starim trgom, v delu, kjer se cesta odcepi proti Črnomlju.
Na sodišču se je izkazalo, da sta bila obtožena v renault laguni z italijanskimi registrskimi oznakami. Ko je vozilo moralo ustaviti, sta se živčno presedala na sedežih. Novinar Dolenjskega lista, ki je spremljal njuno sojenje na Okrožnem sodišču v Novem mestu, je zapisal, da je za volanom sedel Sohai Nawaz, na sovoznikovem sedežu pa Mirza Kamran. Edini dokument, ki sta ga imela Pakistanca pri sebi, je bil prijava začasnega prebivališča v Trbižu v Italiji.
Morda bi še vnesla, če v času preverjanja dokumentov v notranjosti avtomobila ne bi zazvonil telefon, na njem pa se je izpisalo »Ranjah«.
Klica ni prevzel nihče, ko je telefon odzvonil, pa se je na zaslonu pokazala Googlova aplikacija Zemljevidi z vpisanimi koordinatami. Policista sta koordinate preverila na svojem telefonu in ugotovila, da gre za lokacijo nedaleč stran, v gozdu, tik ob cesti. To sta takoj sporočila ostalim policistom in ti so na označeni lokaciji kmalu za tem res našli skupino devetih ilegalcev iz Pakistana.
Izgovori tihotapcev: Ne vemo, kje sva, izgubila sva se, nepismena sva
Nawaz in Kamran sta se v policijski preiskavi izgovarjala, da sta se izgubila, da sploh nista vedela, da sta v Sloveniji, češ da sta nepismena in da sta se le po naključju znašla na odročni cesti, nedaleč od kraja, na katerem je skupina njunih rojakov čakala na prevoz proti Italiji.
V denarnici voznika so policisti našli tudi teden dni star račun z bencinskega servisa v Sežani, kar je bil dokaz, da je bil voznik Nawaz v Sloveniji že vsaj enkrat prej.
V njuni zgodbi se je tako med preiskavo pojavilo veliko lukenj, poleg tega so podatki z njunih mobilnih telefonov kazali na to, da sta bila vpeta v verigo oseb, ki se ukvarja s prevozi nezakonitih migrantov.
Za pot prek Slovenije od 1000 do 1500 evrov na osebo, imeli so vodiča
Zgodilo pa se je še nekaj. Ujeti Pakistanci so policistom povedali več podrobnosti o svoji poti iz Pakistana. V Slovenijo so prišli prek Turčije, Grčije, Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Razdaljo med BiH in Slovenijo so prehodili.
S seboj so imeli vodiča, ki sta slovensko-hrvaško mejo prečkala z njimi in jih pripeljala na dogovorjeno lokacijo, potem pa izginila.
Za pot prek Slovenije, ki bi jo morala opraviti Nawaz in Kamran, so nekateri vnaprej plačali po 1000 evrov, drugi pa so bili dogovorjeni, da plačajo, ko pridejo na cilj, po 1500 evrov vsak.
Kolpo so prebrodili oziroma preplavali prejšnji večer, preplezali so ograjo na slovenski strani in se nato peš odpravili na dogovorjeno lokacijo, kamor so prišli okoli 2.30, približno pol ure pred tistim, ko sta njuna prevoznika pri Starem trgu naletela na policijsko patruljo, ki ju je ustavila in pridržala.
Ko so se skupini čakajočih migrantov okoli 4. ure z gozdne ceste začele približevati luči vozila, so mislili, da je prišel njihov prevoz. Stekli so proti avtomobilu, a so bili policisti.
23-letni Sohai Nawaz in 36-letni Mirza Kamran sta v začetku avgusta na novomeškem okrožnem sodišču pristala za dogovor o priznanju krivde. V zameno bi jima državna tožilka Blanka Zadel Peterle ponudila dobrega pol leta zaporne kazni in 1800 evrov denarne kazni. Denarna kazen je po slovenskem Kazenskem zakoniku, v delu, kjer je obravnavano omogočanje nezakonitega prečkanja ozemlja države (308. člen) obvezen del kazni. V takšnih primerih tožilstvo še pred dokončnim dogovorom o priznanju od obtožencev zahteva, da na fiduciarni račun svojih odvetnikov položijo znesek v višini predlagane kazni, s čimer si zagotovijo, da bo ta po izreku tudi plačana.
Denar za plačilo kazni naj bi prišel iz Italije
V primeru Nawaza in Kamrana pa do preobravnavnega naroka, na katerem sta nameravala krivdo priznati, denarja na računu enega od njunih odvetnikov še ni bilo. Po nekaterih podatkih naj bi bil denar že nakazan iz Italije, vendar na slovenski račun še ni prišel. Sodnica Mojca Hode je zato narok prekinila, kazen naj bi izrekla pozneje.
Primer še zdaleč ni edini
V enem od drugih primerov na krškem okrožnem sodišču sredi poletja pa so pred sodnika Gojmirja Pešca pripeljali 30-letnega Ibra Delića iz Novega Travnika v BiH. Policisti so ga sredi junija ujeli v bližini gostilne Kalin v Slovenski vasi dobili, ko je v BMW-ju prevažal šest ilegalcev. Naložil jih je v Zagrebu. Cene prevoza tokrat niso razkrili. V bližini gostilne jih je sredi noči spustil iz vozila. Prijeli so jih policisti, Delića so priprli, nato pa je s krškim tožilstvom podpisal sporazum in se dogovoril za pogojno obsodbo, in sicer eno leto zapora v preizkusni dobi štirih let (pogojno), poleg tega mora plačati 7000 evrov denarne kazni, sodno takso in stroške kazenskega postopka, nadaljnja tri leta pa je v naši državi nezaželen. Delićeva družina je na poseben račun njegove zagovornice Kristine Jalovec nakazala 8000 evrov, za denarno kazen in stroške. Tožilstvo se je odpovedalo pritožbi, prav tako Delić, sodba je postala pravnomočna. Policija je Delića odpeljala do meje, ki je naslednja štiri leta ne bo smel prestopiti.
Primer prijetih na Gabru pri Semiču: Bila naj bi na romantičnem izletu
Na novomeškem okrožnem sodišču je sredi poletja potekala še ena obravnava. Sodnica Natalija Picek Kink je obravnavala prevoz, ki sta ga opravljala Nedeljko Janković in Tanja Mia Novović, oba srbska državljana. Policisti so ju aprila ustavili na cesti Črnomelj – Črmošnjice. Na cesti so opazili dva enoprostorca, ki sta bila povsem pri tleh. S tem sta pritegnila pozornost policistov, en avtomobil so ustavili pri Gabru (Semič), drugi je pobegnil. V prijetem pa sta bila Janković in Novovića, vozila je slednja. Na zadnjih sedežih se je stiskalo 6 Pakistancev. Mejo so prešli v Beli krajini. Prijeta, ki so ju priprli, sta v preiskavi sprva napletala neprepričljivo zgodbo o tem, da sta bila tistega aprilskega večera na romantičnem izletu, ko je do parkiranega avtomobila prišlo šest tujcev in zahtevalo prevoz do Italije. Na sodišču sta nato krivdo priznala. Novovićevi so prisodili 5 mesecev zapora, 1000 evrov kazni in 5-letni izgon iz države. Razlog za nižjo kazen je bila njena kazenska neobremenjenost v preteklosti. Jankoviću, o katerem srbski policisti vodijo precej obsežno kartoteko, pa je višja državna tožilka Nada Črnugelj v zameno za priznanje ponudila 8 mesecev zapora in 1500 evrov denarne kazni. To je bila nato končna kazen.
Primer prijetega na avtocesti pri Trebnjem
Sejfadina Al Fejada s stalnim prebivališčem v Švici, kjer je bil že obsojen za različna kazniva dejanja, so policisti z dvema nezakonitima migrantoma prijeli sredi maja. V zameno za 18 mesecev zapora in 2000 evrov kazni je bil pripravljen priznati krivdo. Sodili so mu na Okrožnem sodišču v Krškem. Policisti so ga 16. maja ustavili na avtocesti pri Trebnjem, ko je v peugeotu 207, ki so ga neznane osebe najele v Sloveniji, prevažal dva ilegalce. Bila sta iz skupine, ki je ponoči v Slovenijo nezakonito vstopila prek Gorjancev, nad Kostanjevico ob Krki, po njih so prišla štiri osebna vozila. Tujce so naložili in odpeljali proti Italiji, a so policisti dvema voznikoma pri Trebnjem preprečili nadaljevanje donosne poti. Državni tožilec Robert Tenier je v predstavitvi obtožnice povedal, da “podatki iz telefona in navigacije kažejo, da je bila pot dobro organizirana in da so v njej sodelovale osebe različnih narodnosti, ki delujejo v okviru mednarodne kriminalne združbe“.
Najvišja zaporna kazen, ki so jo za to sicer izrekli na krškem sodišču, je znašala eno leto in devet mesecev zapora, najvišja denarna kazen pa 10.000 evrov.
Kakšno kazen bo dobil Al Fejad, še ni znano, saj je sodnik Gojmir Pešec predobravnavni narok prekinil.
Cene prevozov naraščajo: Poln kombi za 5000 evrov, posamezno tudi do 6000 evrov
Ob vsem tem pot za organizatorje prevozov in prevoznike, skratka tihotapce, postaja vse bolj tvegana, raste tudi cena prevozov. Tako je totapec za prevoz polnega kombija migrantov čez slovensko ozemlje lani dobil od 2500 do 3000 evrov, v začetku letošnjega leta pa za isto vožnjo lahko zahteval že 5000 evrov. In jih tudi dobil.
Po navedbah iz policijskih kartotek in obtožnic se pot pogosto začne z depozitom, ki ga ilegalci položijo pri katerem izmed posrednikov v svoji ali kateri od tretjih držav, lahko tudi v Dubaju. Če je depozit dovolj visok, si z njim zagotovijo prevoz v želeno državo brez dodatnih stroškov.
Organizatorji prevozov denar glede na navedbe dobijo nakazan šele, ko »potnik« posredniku sporoči koordinate svoje trenutne lokacije. Spomnimo. V primeru prijetja pri Starem trgu je bilo tako.
Vse več pa je tudi takšnih, ki do slovensko-hrvaške meje pridejo sami, nato pa si na primer v Bosni priskrbijo prevoz na relaciji Zagreb – Trst, ki po navedbah slovenskih policistov stane okoli 2000 evrov na osebo. Vendar za ta znesek nimajo jamstva za uspešnost izvedbe. Za slednje morajo plačati bistveno več. Tudi do 6000 evrov na osebo.
Po oceni evropskih varnostnih služb izpred dveh let so organizatorji, ki spravljajo ljudi v Evropo, letno obrnili okoli 4 milijarde evrov. Danes, dve leti pozneje, je to bistveno višje, najverjetneje kar podvojeno.
Prevozi ilegalcev so tako zelo donosen in dobro organiziran posel. Kazni za to pa v Sloveniji, kot vidimo iz primerov, sploh niso visoke. S priznanjem pridejo do pogojne obsodbe, največ nekaj mesecev zapora, v kar je čas pripora vštet dvojno, in nekaj tisoč evrov, ki jih prevoznikom, tihotapcem, največkrat povrnejo kar organizatorji.
J. M.