Centru za socialno delo Novo mesto podatke o neobiskovanju pouka pošilja 11 osnovnih šol, za več kot 100 otrok. Predvsem romskih. Če otrok neopravičeno izostaja, starši lahko ostanejo brez socialne pomoči. Takšnih družin je na Dolenjskem več deset. Točnih podatkov vlada ne razkriva niti v odgovoru na vprašanje poslanke Anje Bah Žibert. Delno pa so razkrili, kakšno so njihovi načrti pri reševanju romske problematike.
Center za socialno delo (CSD) Novo mesto z upravičenci do denarne socialne pomoči sklepa posebne dogovore. Del teh je določilo o pravici do socialne pomoči, ki upravičencu pripada le pod pogojem, da njihovi otroci obiskujejo vrtec in osnovno šolo. CSD ima nadalje z 11 osnovnimi šolami sklenjen dogovor o sporočanju podatkov o prisotnosti pri pouku, te jim podatke sporočajo za več kot 100 otrok. Gre predvsem za romske otroke.
Namen tega je pošiljanje otrok tako v vrtce kot v šole, predvsem pa k pošiljanju otrok v osnovno šolo.
Če ni opravičljivih razlogov so ob socialno pomoč
V CSD Novo mesto nato po mesečnih poročilih o neupravičenem izostajanju otrok od pouka preverijo razloge. Če ni opravičljivih razlogov se CSD odloči za odvzem pravice do socialne pomoči. V centru pri tem ugotavljajo, da je z uporabo teh ukrepov obisk otrok v osnovnih šolah izboljšan.
Ministrstvo meni, da je romske starše strah in državnim ustanovam ne zaupajo
Neredno obiskovanje šole in vrtca ugotavljajo predvsem pri otrocih iz romskih družin. V resornem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa to opravičujejo s tem, da je temu tako predvsem zaradi pomanjkanja spodbud s strani staršev. Navajajo, da romski starši ne prepoznavajo pomena izobraževanja in predšolske vzgoje za njihove otroke.
Romske starše naj bi bilo po navedbah ministrstva namreč strah, imajo pa tudi nezaupanje v državne ustanove, kar naj bi bil ključno pri nevključevanju njihovih otrok v vrtec.
Poslanska vprašanja Anje Bah Žibert in odgovor vlade
Poslanka Anja Bah Žibert je pred časom na vlado naslovila več vprašanj glede reševanja romske problematike in načrtovanih ukrepov na tem področju. Med drugim jo je zanimalo, kako uspešen je CSD Novo mesto pri urejanju problematike neprihajanja romskih otrok v vrtce ali osnovne šole. Vprašala je tudi, koliko romskim družinam je bila odvzeta socialna pomoč, posledično bi bil namreč razviden odgovor na vprašanje, koliko romskih otrok ne obiskuje vrtca in šole.
Vendar pa je odgovor vlade dolg in precej splošen, točnih podatkov o tem, koliko otrok ne prihaja v vrtce ali šole in koliko staršev je posledično ostalo brez socialne pomoči, v njem ni navedenih. Zapisali so le, da je bilo teh družin “več deset”.
Zapisali so še, da novomeškemu centru za socialno delo, ki pokriva širše območje Dolenjske, tudi občino Škocjan in Šentjernej, podatke o obiskovanju pouka pošilja 11 osnovnih šol, gre za več kot 100 otrok. Nato socialni delavci za vsako družino posebej in sproti ugotavljajo razmere in se odločajo o ukrepih. Pri tem navajajo, da so v CSD pazljivi do tega, da odvzem denarne socialne pomoči in s tem povezano socialno materialno stanje družin ni ogroženo. Zato se odločajo tudi za t. i. funkcionalno obliko, to je naročilnice v trgovinah.
Socialni delavci sicer ugotavljajo, da se obisk pouka zaradi odvzema denarne socialne pomoči poveča, ukrep ima takojšnji učinek. CSD pa nato denarno pomoč spet prizna, včasih že v istem mesecu ali pa v naslednjem.
Kakšne ukrepe načrtujejo?
Vladni odgovor na vprašanje poslanke Anja Bah Žibert o tem, katere rešitve vlada načrtuje pri urejanju problematike neprihajanja otrok v vrtce in šole, je precej splošen in dolg. Vseeno pa je razvidno, da je dolgoročni cilj vlade v odpiranju romskih naselij, v okviru teh pa nato ustanavljanje večnamenskih centrov v teh naseljih. Izpostavljajo tudi pomembnost vrtca v okviru romskega naselja.
Izpostavljajo še pomen romskih pomočnikov v vrtcih in v šolah, njihovo delo ocenjujejo kot pozitivno. Zaradi teh pomočnikov naj bi se osipništvo zmanjšalo, zaupanje romskih staršev pa povečalo.
Težava pa ostaja integracija romskih otrok v redne oddelke vrtcev. Večinoma sta problem tudi plačilo vrtca in organizacija prevoza.
Za dodatno pomoč 5,7 milijona evrov letno
Ob koncu so navedli še natančne podatke o tem, koliko delovnih mest romskih pomočnikov imamo v Sloveniji, vendar to velja za osnovne šole. Romskih pomočnikov v državi je 86, ob tem so še trije gospodinjci. Letni strošek v breme davkoplačevalcev za pokrivanje te dodatne pomoči (tudi dodatne oddelke v šolah), pa je 5,6 milijona evrov. Za romske učence je zagotovljeno še sofinanciranje učnih pripomočkov in nekaterih stroškov v zvezi z dnevi dejavnosti in ekskurzijami, povprečno po 69,50 evra za vsakega, kar letno dodatno pomeni 138.800 evrov.
Otroški dodatek jim ostaja
V zadnjem času smo bili priča tudi predlogom, da bi bila v primeru, ko otrok neupravičeno ne obiskuje vrtca ali obvezne osnovne šole, staršem odvzeta pravica do otroškega dodatka. Obstaja namreč prepričanje, da je otroški dodatek dopolnilni prejemek staršev, ki ni namenjen zgolj preživljanju in vzgoji, temveč tudi izobraževanju njihovih otrok. Vendar pa ta določba v vladajočih krogih ni dobila podpore in je bila črtana iz zakonodaje.
A. L.
