V Žužemberku še dolgo ne bo dva kilometra dolge severne obvoznice s približno 500 metrov dolgim predorom. Občina mora sprejeti še spremembe OPPN, kar pa stopica na mestu. Je pa občinski svet na decembrski seji razpravljal o predlogu 5 svetnikov o znižanju komunalnega prispevka ob priključitvi na vodovod. Predlagali so 30 % znižanje, nato 20 %, na koncu je bilo sprejeto 15 % znižanje, kar je še vedno ugodneje od 10 %, kolikor sta predlagala žužemberški župan in tamkajšnja uprava.
Pred meseci je bilo kar veliko izrečenega o obvoznici v Žužemberku, s katero bi žužemberški trg razbremenili tovornega prometa, skozi katerega se dnevno pelje okoli štiri tisoč vozil, v največji sezoni pa še enkrat več. Obvoznica naj bi potekala po severni strani Žužemberka, mimo kraja. Predvideno traso si je 7. aprila 2017 ogledal tudi Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo. Trasa naj bila dolga okoli dva kilometra, del tega naj bi bil 500 metrov dolg predor.
Po aprilu se je nato o obvoznici in predoru govorilo samo še poleti, in sicer so krajanom sporočali, da bi obvoznico po zadnjih ocenah lahko dobili do leta 2023. Ker bosta letos, ko je volilno leto, obvoznica in predor spet nedvomno predmet predvolilnih razprav in predvsem obljub, smo pristojne vprašali, kako je z načrti in predvsem, kako potekajo dela, da bodo ti tudi res uresničeni.
Projekt še v fazi umeščanja
Z ministrstva za infrastrukturo, Direkcije RS za infrastrukturo, so nam proti koncu leta 2017 odgovorili, da je projekt obvoznice in predora Žužemberk še v fazi umeščanja v prostor v Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki ga pripravlja Občina Žužemberk.
“Ko bo občina sprejela OPPN pa bo sledila izdelava PGD/PZI projektne dokumentacije, pridobivanje zemljišč, pridobitev gradbenega dovoljenja in šele nato gradnja,” so odgovorili.
“Glede na fazo, v kateri je projekt, je težko govoriti, kdaj se bo gradnja začela, saj nam podatek o sprejetju OPPN ni znan. Ko bo Direkcija prejela OPPN, se bo lahko izdelal terminski plan,” so sporočili z direkcije, ki spada pod okrilje Gašperšičevega ministrstva.
Po odgovor smo se nato napotili tudi na občino Žužemberk, vendar točnega odgovora o tem, kdaj bo občina sprejela OPPN, nismo prejeli.
Kaj kaže Načrt razvojnih programov v državnem proračunu?
Nato smo preverili še proračunske dokumente na nivoju države, žužemberška obvoznica s predorom naj bi glede na vladni Načrt razvojnih programov (NRP) stala 18,25 milijona evrov. Izgradnjo naj bi v celoti financirala država. Vendar pa so stvari vedno skrite v podrobnostih. V državnem proračunu v letih 2018 in 2018 za Žužemberk (obvoznico in predor) ni namenjenega nobenega denarja, v letu 2020 naj bi porabili 50 tisoč, v letu 2021 naj bi bilo za to rezerviranih 200 tisoč evrov, preostalih 18 milijonov pa po letu 2021. Projekt pa naj bi se glede na načrte zaključil do 31. decembra 2023, vendar pa je vse še zelo v povojih.
Občinski svet in spremembe OPPN
O spremembah OPPN naj bi glede na nekatere napovedi občinski svet razpravljal do konca leta 2017. Vendar pa svetniki te točke na 21. seji, ki je bila 22. decembra 2017, niso imeli na dnevnem redu. Predhodna seja, 20., je bila 19. oktobra 2017, iz tamkajšnjega dnevnega reda pa tudi ni razvidno, da bi razpravljali o spremembah OPPN.
Slednje pomeni, da se stvari zavlačujejo že v osnovi. Brez OPPN tudi vseh ostalih načrtov ne bo.
Na predlog 5 svetnikov znižali komunalni prispevek
Če stvari mirujejo na področju obvoznice in predora, pa podatki o razpravi na seji občinskega sveta z dne 22. decembra 2017 kažejo, da so občinski svetniki obravnavali Odlog o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka v občini ob priključitvi na vodovod. V okviru tega je nato 5 svetnikov vložilo predlog za znižanje komunalnega prispevka v občini. Predlog za znižanje so v obliki amandmaja na seji vložili občinski svetniki: Darko Pucelj, Jože Zupančič, Mitja Mavsar, Mateja Filipič in Ksenja Nahtigal Bambič. Sprva so odločali o 30 % znižanju komunalnega prispevka, vendar predlog ni bil sprejet. Nato so odločali o 20 % znižanju komunalnega prispevka, kar tudi ni bilo sprejeto. Za 20 % znižanje so po navedbah svetnika Puclja, kakor je to objavil na svojem Facebook profilu, glasovali Mitja Mavsar, Mateja Filipič, Ksenja Nahtigal Bambič, Darko Pucelj in Jože Zupančič. Proti so glasovali Marko Zajec, Marija Ban, Ida Kastelic, Dušan Papež, Marija Breceljnik, Jože Pečjak, Anton Koncilja, Jože Šteingel in Jože Papež. Predlog ni bil sprejet.
V nadaljevanju pa so soglasno potrdili predlog o 15 % znižanju komunalnega prispevka v občini Žužemberk ob priključitvi na vodovod. Svetniki, ki so predlagali večji odstotek znižanja, ob tem navajajo, da je 15 % znižanje za občane še vedno ugodnejše kot predlog župana Franca Škufce in občinske uprave za samo 10 % znižanje višine prispevka.
J. M.