Nekateri se veselijo zadnjega dviga minimalne plače na 1000 evrov neto, številni pa so že toliko ozaveščeni, da se zavedajo, da slednje ne prinaša nujno zgolj dobro. Dvig minimalne plače za dobrih 16 odstotkov namreč ne bo pomenil zgolj več v denarnicah, prinaša tudi veliko negativnih posledic.
Med pomembnejšimi je inflacijski pritisk. Podjetja in ustanove bodo dvig prenesle v cene, to je danes že jasno. Vlada namreč denarja za dvig plač ni zagotovila v nobenem proračunu, vsem nalagajo, naj denar poiščejo v okviru svojih proračunov. To velja za vse, ne zgolj za gospodarstvo.
Celotni strošek delodajalca za 1.000 evrov neto plače je okoli 1.730 evrov (bruto, bruto). Toliko (cca 730 evrov) je namreč davkov in prispevkov na neto plačo.
Posledice bodo povsod: v zdravstvu bodo čakalne vrste še malo daljše, ker bo denar šel za plače, dražja bodo zdravila, v vrtcih in domovih za starejše bo treba plačati več za storitve in višje bodo tudi cene v trgovinah za višje plače in vse davke in prispevke, ki jih to še dodatno povzroči, v svoji kolumni na spletnicasopis.eu opozarja tudi Peter Jančič. To pa še ni vse. Posledice bodo tudi na otroške dodatke, štipendije in ostale transferje. Z višjo plačo bo nekdo lahko prestopil mejo in dodatki bodo nižji ali pa jih ne bo več. Vladajoči namreč teh mej za socialne transferje niso popravili.
Nadalje v gospodarstvu opozarjajo na možnost izgube več tisoč delovnih mest. Minimalna plača bi bila namreč lahko že v letu 2025 blizu 1000 evrov neto, če Golobova vlada ne bi dvigovala davkov in prispevkov. Letos pa bi bila ob istem bruto znesku lahko že višja od 1.000 evrov.
In kdo bo na boljšem? Državni proračun. Višji bodo prihodki od davkov in prispevkov. Vladajoči, če jim bomo na volitvah to dopustili, bodo lahko še bolj razmetavali z našim, to je davkoplačevalskim denarjem.
Udarec po samostojnih podjetnikih
O tem, ali bo nespameten (predvolilni) dvig minimalne plače na 1000 evrov neto tik pred volitvami ljudem povzročil več škode kot koristi, so se v teh dneh spraševali tudi novinarji v oddaji Planet18. Ugotovili so, da trgovci že napovedujejo neizbežno višanje cen blaga in storitev, delodajalci pa zapiranje obratov in izgubo delovnih mest. Med tistimi, ki bodo najbolj nastradali – pa so – spet – samostojni podjetniki.
Teh je v Sloveniji več kot 100 tisoč, številni delajo samo za enega naročnika in so v resnici prekarci, vlada pa je že zdaj nanje prevalila tudi vse davke. Pa ne samo samostojni podjetniki, vse bolj v krču so, čakajoč na morebitno volilno odrešitev in prihod nižanju davkov naklonjene opozicije, tudi številna druga, mala in srednja podjetja.
Prispevki s. p.-jem v času po letu 2020 do 2026 so se zvišali za kar 250 evrov. To so namreč zneski, ki jih s. p.-ji morajo mesečno obvezno plačevati, ne glede na njihove prihodke.
| Leto | Znesek |
| 2016 | 330,15 |
| 2017 | 345,20 |
| 2018 | 372,91 |
| 2019 | 401,98 |
| 2020 | 409,80 |
| 2021 | 425,43 |
| 2022 | 463,87 |
| 2023 | 544,00 |
| 2024 | 544,04 |
| 2025 | 615,01 |
| 2026 | ocena 660,00 |
- Leta 2024 je vključen nov obvezni zdravstveni prispevek 35 evrov, ki je nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
- Julija 2025 so uvedli prispevek za dolgotrajno oskrbo (1 % delavec + 1 % odstotek delodajalec oz. 2 % za s. p.
Vir: Posnetek: Mesec navdušen, samostojni podjetniki obupani
M. D.
