Poslanci Svobode, SD in Levice so v iztekajočem se tednu ponovno zavrnili spremembe zakona o dohodnini, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila poslanska skupina SDS in bi vsem zaposlenim ob postopnem zvišanju splošne davčne olajšave prinesla višje neto dohodke. S tem je zakonski predlog končal svojo pot. Iz SDS pa so sporočili, da bodo spremembe zakona o dohodnini sprejete, “ko stranka SDS poprime za krmilo te države”.
Predlog zakona so poslanci nato v petek, 17. oktobra, obravnavali tudi na izredni seji državnega zbora, poslanci Svobode, SD in Levica so ponovno potrdili, da so proti višjim davkom in nižjim neto plačam.
Spremembe so, poleg SDS, potrdili še v NSi, vendar je to premalo, vladajoči glasovalni valjar je premočan. Ob tem spomnimo, kako so v SD, vključno s predsednikom Matjažem Hanom, še nedolgo tega zatrjevali, da jim je žal, da so že leta 2022 glasovali proti podobnim spremembam, po katerih so neto dohodki državljanov nižji, da je bila to napaka in da bi zdaj ravnali drugače. Zelo hitro pa se je izkazalo, da je šlo za prazno besedičenje, zdaj so tudi poslanci SD družno (ponovno) glasovali proti.
Škodljiva Golobova vlada
Slovenija se v času mandata Golobove vlade sooča z izrazito neugodnimi trendi na področju davčne politike, še posebej tistimi, ki neposredno vplivajo na neto dohodke zaposlenih. Eden prvih škodljivih ukrepov Golobove vlade je bila ustavitev postopnega zviševanja splošne olajšave, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše v letu 2022. Zato namesto, da bi imeli v letošnjem letu splošno olajšavo v višini 7500 evrov, je ta zgolj v višini 5260 evrov.
Poslanka Suzana Lep Šimenko (SDS) je v teh dneh ponovno opozorila, da je zgolj razveljavitev zakona iz leta 2022 Slovenca z minimalno plačo prikrajšala za 2100 evrov neto dohodka, tistega, s povprečno plačo pa kar za 3600 evrov. Golobova vlada od povprečne plače letos napram letu 2022 je vzela kar 300 evrov neto več mesečno in to ob dejstvu, da si ljudje zaradi inflacije lahko kupijo za 13 odstotkov manj.
Novi davki, Slovenija davčno med najbolj obremenjenimi
Razveljavljen dvig splošne olajšave pa ni edini ukrep, ki je neposredno znižal neto plače. 1. januarja 2024 je bil uveden obvezni zdravstveni prispevek, s 1. julijem 2025 pa še prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki od zaposlenega vzame 1 odstotek njegove bruto plače, dodaten 1 odstotek pa plača še delodajalec za storitev, ki se sploh še ne izvaja.
Po zadnjih podatkih OECD znaša davčni primež, torej delež davkov in prispevkov stroškov dela v Sloveniji 44,6 odstotkov, kar nas uvršča na 7. mesto med vsemi državami OECD. Posebej je izpostavljeno, da obremenitev dela v Sloveniji narašča z višino plače. Pri višje plačanih kadrih, ki so ključni za gospodarsko rast, je davčni primež še višji.
Pot Golobove vlade je napačna, v SDS pripravili nov predlog
“Pot, po kateri gre aktualna vlada, je napačna,” je v razpravi opozorila poslanka Lep Šimenko. Prava pot je v razbremenitvi plač, zato so v Slovenski demokratski stranki predlagali postopno zvišanje splošne davčne olajšave in s tem povečanje neto dohodkov vseh zaposlenih:
- v letu 2026 na 8000 evrov
- v letu 2027 na 9000 evrov ter
- v letu 2028 na 10000 evrov.
Osnovni namen splošne davčne olajšave namreč je, da se iz obdavčitve izključijo dohodki, ki jih posameznik potrebuje za preživetje.
Po podatkih Statističnega urada RS (urs) znaša prag tveganja revščine trenutno 981 evrov mesečno ali okoli 11.772 evrov letno. V SDS zato opozarjajo, da je “zviševanje splošne olajšave nujno potrebno. Dohodek, ki je namenjen osnovnemu preživetju, namreč ne bi smel biti predmet obdavčitve”.
Druga sprememba, ki so jo predlagali, se nanaša na spremembo lestvice za odmero dohodnine in znižanje davčne stopnje v petem davčnem razredu iz trenutnih 50 na 45 odstotkov. Predlagali so sorazmerno zvišanje vseh dohodkovnih pragov in s tem počasnejše prehajanje zavezancev v višje davčne razrede, kar omogoči, da se večji del plače obdavči po nižji stopnji.
Spremembe bi pomenile: od 758 do 1996 evrov višjo neto plačo
Skupni učinki dviga splošne olajšave in sprememba lestvice za odmero dohodnine bi nekomu z minimalno plačo v letu 2028 prinesli dodatno 758 evrov neto, nekomu s povprečno plačo 1374 evrov neto in nekomu z dvakratnikom povprečne plače 1996 evrov neto. S tem ukrepom bi davčno razbremenili vse plače.
Vsi bi neto na račun dobili več.
Žal poslanci Svobode, SD in Levice mislijo drugače in ljudem ne privoščijo višjih plač, zato predlog zakona zaključuje svojo pot. Svoboda, SD in Levica je nekomu z minimalno plačo že vzela več kot 2100 evrov, nekomu s povprečno plačo več kot 3600 evrov in nekomu z dvakratnikom povprečne plače več kot 5200 evrov.
Že vzeli od 2100 do 5200 evrov neto, zdaj ponujajo drobtinice
Sedaj pred volitvami pa ponujajo drobtinice. V obliki božičnice ali kakorkoli bi zdaj to poimenovali. Od 150 do 639 evrov. Zakona sicer še niso pripravili, le dnevno govoričijo (pleteničijo) o tem. Za upokojence pa je sploh veliko vprašanje kako bo, saj je zapis o t. i. obveznem zimskem dodatku “zapakiran” v spremembe zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju, za katerega pa del sindikatov zahteva referendum.
V SDS poudarjajo, da si ljudje si zaslužijo višje neto plače vsak mesec, ne zgolj drobtinic enkrat letno. Z višjimi neto plačami so višje tudi pokojnine.
Za konec ponovno spomnimo, kar nekateri pozabljajo ali pa namerno zavajajo. Podoben zakon kot zdaj je SDS že predlagala in nato sprejela prejšnja Janševa vlada. Golobova vlada je ta zakon po imenovanju v letu 2022 nemudoma ukinila, izničila. Tudi zdaj so proti višjim neto prihodkom zaposlenih. V SDS pa navajajo, da bodo zakon, ko bodo lahko, spet sprejeli, ko “bo nastopila njihova vlada”.
M. D.
