Ukrepi vladne koalicije (Svoboda, SD in Levica) za reševanje romske problematike niso učinkoviti. Na to so vlado sredi septembra, v času njenega vlade v Jugovzhodni Sloveniji, opozorili župani 11 občin, podprli so jih tudi v Ljudski iniciativi Šentjernej.
Čeprav je bilo to že vnaprej znano, pa se nikomur iz vlade ni zdelo vredno, da se bi srečal z domačini, kjer se bi s problematiko lahko podrobneje seznanili.
V ljudski iniciativi so sicer že pred meseci na spoštljiv način začeli opozarjati na realne težave ljudi in občanov, želeli so si sodelovanja. Pripravili so tudi protestni shod, ta je bil 15. julija v Šentjerneju. Vladi so dali dovolj časa in prostora, da pokažejo pripravljenost za ukrepanje.
Rok za odziv vlade na njihove zahteve po ureditvi razmer je potekel 15. septembra. Namesto rešitev pa so prejeli le dva vljudnostna, a vsebinsko prazna odgovora ministrstev – brez konkretnih korakov, brez ukrepov in brez časovnic.
Vrhunec ignorance pa je predstavljal predlog za javno predstavitev mnenj o romski tematiki. Tudi tu je vlada ljudsko iniciativo ignorirala, kot da jih ni. Slednji pa so zapisali, da takšno ravnanje razumejo kot nespoštljiv manever, posmeh ljudem in sporočilo, da se težave ljudi sistematično potiskajo na stran.
Obisk vlade je bil 16. septembra, 30. septembra se je nato v Novem mestu ponovno zbralo vseh 11 županov občin Jugovzhodne Slovenije in Posavja. Razpravljali so o pereči romski problematiki.
Razmere na terenu se zaostrujejo, varnost vse slabša
Župani so opozorili, da se v zadnjem obdobju razmere na terenu še dodatno zaostrujejo, še posebno na področju povečanega števila kaznivih dejanj ter na področju brezposelnosti, zato so župani pozvali k bolj odločnim sistemskim rešitvam na državni ravni. Tudi na področju neobiskovanja osnovne šole, kjer je prišlo do spremembe zakonodaje, je prva odločba Centra za socialno delo prej spodbuda za nadaljevanje neobiskovanja šole kot odločno sporočilo države, da je obiskovanje osnovne šole zakonska obveznost ter s tem osnovna otrokova pravica.
Varnost čedalje slabša, nasilje narašča
Številni občani se ne počutijo več varne, župani pa prejemajo vse več klicev zaradi nasilja. Zlasti v poletnih mesecih je bilo zaznati porast kriminalnih dejanj mladoletnikov, tudi mlajših od 14 let. Župani izpostavljajo, da lokalne skupnosti niso pristojne za urejanje prekrškovnega in kaznovalnega prava. Ob tem izpostavljajo potrebo po ustreznih rešitvah v zakonih o izvršbi, o prekrških in o javnem redu in miru, ki so v postopkih spreminjanja. Trenutna zakonodaja namreč omogoča, da posamezniki kljub ponavljajočim se kršitvam ostanejo nekaznovani. Opozarjajo, da je to v nasprotju z ustavno pravico drugih državljanov do varnosti.
Eno ključnih področij, ki zahteva pozornost, ostaja tudi izredno nizka zaposlenost med Romi. Skoraj celotna populacija je brezposelna, kar posledično zmanjšuje tudi motivacijo za izobraževanje, urejanje bivanjskih razmer in aktivno vključevanje v družbo.
Nekateri Romi, ki bi želeli delati, se zaradi trenutnega sistema socialnih transferjev znajdejo celo v slabšem finančnem položaju, kot če ostanejo brez zaposlitve. Zato župani pozivajo k prenovi socialne zakonodaje, ki mora postati stimulativna.
Z župani se strinjajo tudi v ljudski iniciativi, danes bodo obiskali ministrstvo
Ljudska iniciativa Šentjernej podpira opozorila županov JV Slovenije, da sedanji ukrepi za reševanje romske problematike niso učinkoviti. Vztrajajo, da je nujno uvesti strožje in pravičnejše rešitve, ki bodo varovale vse prebivalce. Sporočajo tudi, da ne bodo odnehali.
Danes se bodo predstavniki Regijske civilne iniciative, krovnega koordinatorja novonastalih ljudskih iniciativ za reševanje romske problematike v JV Sloveniji, v Ljubljani sestali z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem. Seznanili ga bodo z nevzdržnimi varnostnimi in socialnimi razmerami na tem območju.
Iz Regijske civilne iniciative (RCI), katere koordinator je Silvo Mesojedec, pa so sinoči sporočili, da bodo jutri, v torek, na novinarski konferenci predstavili zaključke in rezultate sestanka s Poklukarjem. Predstavili bodo tudi konkretne primere in razloge, ki so privedli do samoorganizacije občanov, vključno z incidentom na šentjernejski domačiji Jordan, kjer bo potekala konferenca in kamor je julija priletel izstrelek iz bližnjega romskega naselja.
Predstavili bodo tudi nadaljnje korake in prizadevanja, kjer poudarjajo enoten in odločen pristop k iskanju sistemskih rešitev, ki jih od države zahtevajo prebivalci na najbolj ogroženih območjih. Doslej so ustanovljene ljudske iniciative Šentjerneju, Brežicah, Krškem, Škocjanu, Novem mestu, Trebnjem in v Rojah pri Ljubljani.
Stvari torej ne bodo šle v pozabo, kot si to morda marsikdo v Ljubljani predstavlja.
M. D.
