Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo Gibanja Svoboda na sklep o izvolitvi predsednika DZ Zorana Stevanovića. Zavrglo je tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti poslovnika DZ. V Gibanju Svoboda so izvolitev postavljali pod vprašaj, ker je bil del glasovnic v podporo Stevanoviću na tajnem glasovanju označen, kar se je sicer v državnem zboru v zadnjih desetletjih redno dogajalo.
To naj bi po navedbah Gibanja Svoboda izničilo institut tajnega glasovanja, kar da med drugim pomeni tudi poseg v ustavno zagotovljeno svobodo poslanskega mandata. Ko so posamezne poslanske skupine s točno določenimi simboli označevale glasovnice, je namreč preštetje teh glasov jasno pokazalo sliko, kako je glasovala posamezna poslanska skupina. S tem pa po njihovem prepričanju poslankam in poslancem ni bila zagotovljena možnost tajnega glasovanja, so menili. Tega, da poslanci v SD in Levici po nareku vodstva stranke niso smeli prevzeti glasovnic, da bi glasovali, pa v Gibanju Svoboda niso problematizirali.
Ustavno sodišče njihovim argumentom ni sledilo. Ustavno pritožbo zoper izvolitev Stevanovića je sodišče zavrglo, ker ne gre za posamičen akt državnega organa ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pritožnikov, so pojasnili v sklepu.
Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti poslovnika DZ pa je ustavno sodišče zavrglo, ker so pobudniki pravni interes za vložitev pobude utemeljili zgolj z vloženo ustavno pritožbo zoper izvolitev Stevanovića. Ker je ustavno sodišče to zavrglo, pa morebitna ugoditev pobudi za oceno ustavnosti poslovnika DZ na njihov pravni položaj ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti, je utemeljilo sodišče.
Stevanović je v odzivu ocenil, da odločitev ustavnih sodnikov predstavlja pomembno potrditev načela pravne države ter spoštovanja ustavnega reda in institucij.
A. V.
