S 1. julijem smo vsi zaposleni, upokojenci, kmetje, samozaposleni, samostojni podjetniki, tudi tisti s popoldanskim s. p.-jem, študentje, vsi ki delajo prek avtorskih ali podjemnih pogodb, družinski člani (zakonec ali starš, ki sami plačujejo prispevke), dolžni plačevati obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Storitve za dolgotrajno oskrbo so: oskrba na domu, e-oskrba, dnevna oskrba ali institucionalna oskrbe (namestitev v domovih za starejše). Tako je po zakonu, ki ga je sprejela vladajoča koalicija.
Hkrati zakon ne omenja izrecnih izjem ali omejitev, kar pomeni, da bodo do teh storitev opravičeni tudi azilanti in njihovi družinski člani. Izenačeni so z državljani, ki so na primer delali 40 let in prispevali v državno blagajno, prispevek pa so dolžni plačevati tudi zdaj. Upokojenci, npr., v povprečju po 120 evrov letno.
Prispevek je od 1 do 2 odstotkov se obračunava od osnove, ki je primerljiva z osnovo za obvezno zdravstveno zavarovanje. Upokojencem bodo obvezni davek prvič trgali od pokojnin, ki jih bodo ti prejeli v četrtek, 31. julija, ostalim pa od prvih prejemkov za mesec julij.
Kaj bomo dobili za to? Zaenkrat nič
Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi aktivist, ustanovitelj Inštituta 8. marec, nekdanji vodilni v stranki Levica, Simon Maljevac, namreč ni poskrbelo za to, da bi zakon o dolgotrajni oskrbi lahko zaživel v praksi. Zakon prejšnje vlade pa so izničili. Zdaj se zapleta pri informacijskem sistemu. Maljevac pa je javno povedal, da se denar pobira na zalogo. Okoli 800 milijonov evrov naj bi bilo tega letno. Kako bo tudi potem porabljen ta znesek, se ne ve.
Vseeno pa upravičenci za dolgotrajno oskrbo že lahko oddajo vloge, sprejemajo jih centri za socialno delo. Kdaj bodo centri lahko izdali odločbe, komu ta storitev pripada in kako, je zaenkrat neznanka. Obvezni prispevek pa se plačuje.
Do dolgotrajne oskrbe opravičeni tudi azilanti
V teh dneh pa je na družbenih omrežjih završalo. Iz vloge je namreč razvidno, da vlogo lahko oddajo tudi osebe z mednarodno zaščito (azilanti). Ti imajo v Sloveniji običajno začasno prebivališče (redki stalno). Že začasno prebivališče pa jim omogoča dostop do pravic iz dolgotrajne oskrbe. Vlogo lahko vložijo pri pristojnem centru za socialno delo na enak način kot drugi prebivalci.
Če azilanti potrebujejo dodatno pomoč pri razumevanju postopkov ali izpolnjevanju vlog zaradi jezikovnih ali administrativnih ovir lahko zaprosijo za pomoč nevladnih organizacij, ki podpirajo sicer nezakonite migracije v Sloveniji.
Ali plačujejo prispevek? Prispevek plačujejo, če so vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji. To pomeni, če delajo.
Na družbenih omrežjih pa je zdaj završalo ob objavljeni vlogi za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe. Iz vloge je namreč razvidno, da mora prosilec označiti, če pravice uveljavlja na podlagi “statusa begunca ali subsidiarne zaščite po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito” (azil).
M. D.
