“Zdravniki smo za paliativno oskrbo. Ta je civilizacijska nuja slovenske družbe. Zakon je daleč pripravljen že od prejšnje vlade in potrebuje le manjše strokovne dopolnitve ter sprejem in izvrševanje v praksi. Vsem, ki si pa želijo asistiranega samomora, naj država to omogoči v Švici, ki ima s tem dolgoletno tradicijo že od leta 1942. Ob pripravi zakona je bilo za tako rešitev okoli 30 do 50 posameznikov, zato tudi je bilo nedopustno, da bi se zakon sprejemal za vsakogar v državi.”
Tako je zapisala zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.
Zapis pa se nanaša na to, da v Sloveniji potrebujemo paliativno oskrbo in ne zakona o pomoči pri samomoru oziroma ubijanju, ki smo ga državljani na nedeljskem referendumu tudi zavrnili. Ob pripravi tega je bilo za takšno rešitev okoli 30 do 50 posameznikov.
Zdravnica je že pred referendumom opozarjala na zakon, ki je bil slabo pripravljen, zelo odmevna pa je bila njena razlaga, kako bi v praksi potekala smrt, ki so nam jo ponujali ti posamezniki iz tranzicijske levice.
Več o tem, kako so si zamislili smrt, lahko preberete na povezavi: Zdravnica razloži, kako bi v praksi potekala smrt, ki nam jo ponujajo
Zvonka Zupanič Slavec je slovenska zdravnica, redna profesorica in vodilna zgodovinarka medicine ter medicinska humanistka. Diplomirala je leta 1984 na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je kasneje magistrirala in leta 2001 doktorirala z interdisciplinarnimi temami na področju socialne medicine in zgodovine medicine. Izpopolnjevala se je na prestižnih ustanovah v Dunaju, Londonu, Pragi, Padovi in Seattlu.
Leta 1987 se je zaposlila na Inštitutu za zgodovino medicine pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1992 postala predstojnica. Kot pedagoginja vzgaja generacije zdravnikov s poudarkom na humanizaciji medicine, empati in etiki, kar študentje pogosto označujejo kot eno najbolj navdihujočih predavanj na fakulteti. Je avtorica obsežne enciklopedične zbirke Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem (štiri knjige, zadnja izdana leta 2025), ki obravnava razvoj medicine od 20. stoletja naprej, vključno z internistično medicino, urgentno pomočjo in paliativno oskrbo.
Prejela je številna priznanja, med njimi Hipokratovo priznanje za življenjsko delo (2022), medaljo za zasluge Republike Slovenije za znanstveno-raziskovalno in pedagoško delo (2022) ter državno priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (2008).
Aktivna je tudi v javnih razpravah, kjer zagovarja pravico do življenja kot najvišjo vrednoto, nasprotuje evtanaziji in poudarja pomen bližine ter dostojanstva v medicini. Leta 2025 je bila slavnostna govornica na razstavi o slovenski medicinski dediščini v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je na ogled do marca 2026. (vir: Grok, X)
M. D.
