V Združenju novinarjev in publicistov od svetovnem dnevu svobode medijev, ki bo jutri, 3. maja, ugotavljajo, da v Sloveniji na splošno velja svoboda medijev, na kritični točki pa je v veliko primerih njihova avtonomija. Načeloma je možno svobodno ustanavljati medije, zagotovljena je svoboda njihovega delovanja in novinarskega dela. Težave pa se pojavljajo v praksi, kje je svoboda pogosto okrnjena; kar se vleče še iz desetletij bivšega nedemokratičnega režima.
Stališče Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) je, da kljub formalni medijski svobodi medijska ponudba kot celota ne zagotavlja uravnoteženosti in potrebne opore razvoju demokracije.
“Glavni problem slovenskih medijev je po analizah ZNP pomanjkanje pluralizma. Za medijsko sfero je značilno močno neravnovesje – to velja tako za tiskane kot za elektronske medije – , ker večina več ali manj odkrito daje prednost politični levici. To velja tudi za javne medije in medije v lasti podjetij z večinskim državnim lastništvom.
Novinarji se pogosto prilagajajo interesom lastnikov, dela politike in lastnemu oportunizmu. Posledično se izogibajo iskanju resnice, pravice in uravnoteženosti, svoje delu pa prilagajo željam in zahtevam drugih.
Poročanje o pomembnih temah poteka na izrazito selektiven način. Prva selekcija je vezana na ideološke teme, kjer je princip dominantnih medijev vsebinsko podoben kot v dobi enoumja – tu se pozna, da ni bilo kadrovske prevetritve, ampak so uredniki, ki so tudi formalno služili Zvezi komunistov, povečini izbirali svoje naslednike z enako politično nazorsko usmeritvijo. Druga selekcija se odraža v dvojnih merilih, kar v zadnjem letu dosega sramotne razsežnosti.
Nepravilnosti leve politične struje ostajajo bodisi skrite pod preprogo ali le minimalno izpostavljene.
Nepravilnosti, ki jih je moč pripisati desni struji, pa – še preden bi se izkazale za kriminalno dejanje – dosežejo izjemne razsežnosti medijske kampanje, ki poteka ne le v enem mediju več dni ali celo tednov v različnih oddajah, ampak sinhronizirano v vseh medijih, ki jih obvladuje kapital, ki je blizu interesom politične levice.
Prav zato je lastništvo in vodenje medijev v Sloveniji izrazito problematično. Lastniki velikega dela medijev so ves čas, tudi po osamosvojitvi kapitalsko povezani z levim polom slovenske politike, posledično večinsko levo usmerjena je uredniška politika medijev. Tako v teh medijih prepogosto prihaja do favoriziranja enega spektra uredniške politike.
Pri tem prihaja do dvojnih standardov. Če npr. predsednik desnosredinske vlade zapiše, da je javni radioteleviziji zaradi določenih objav širi laži (ne da bi se v ZNP ob tem opredeljevali o takšnem zapisu), je deležen pogroma večinskega dela medijev; če pa predsednik levosredinske vlade s pozicije moči pozove podjetja v državni lasti, naj prenehajo oglaševati v medijih, ki so do njega kritični, pa je to med večjim delom novinarjem deležno odobravanja (celo s posebno izjavo podpore takšnim usmeritvam premiera).
V nasprotju z načelom medijske svobode in odgovornosti, ki iz tega izhaja, je tudi dejstvo, da občila nudijo odkrito medijsko podporo levim političnim strujam, ki želijo spremeniti aktualno oblast, ki ni po volji levice.
V tej vnemi pa gredo tako daleč, da nekritično in s simpatijo medijsko podpirajo javne manifestacije, kot so bile 26. in 27. aprila v Ljubljani in Mariboru, ki v dobi strožjih ukrepov zaradi pandemije, ki veljajo po celem svetu, dejansko ogrožajo zdravje državljanov Slovenije in smešijo ogromen trud, ki ga v obvladovanje epidemije vlaga medicinsko osebje in država v celoti.
Opažamo, da se to in podobno neodgovorno ter neprofesionalno ravnanje odraža tudi na Radioteleviziji Slovenija, kjer v informativni, pogovornih ter celo razvedrilnih oddajah ni mogoče prezreti enostranskosti in navijanja za levo politično opcijo, kar je v nasprotju z temeljnim namenom javne radiotelevizije, ki naj bi enakovredno obravnavala vse spektre družbe.
Posledično številni državljani RTVS ne jemljejo za svojo, rtv-prispevek pa razumejo kot prisilno dajatev.
Ocenjujemo, da je ta ustanova v tem pogledu v zadnjem letu zdrsnila najnižje v zadnjih 30 letih.
Zaradi naštetega v ZNP ob svetovnem dnevu svobode medijev novinarje pozivamo, naj svoje delo opravljajo odgovorno, uravnoteženo in v službi javnosti, ne pa v službi politike, kapitalskih ali kakršnih koli drugih pritiskov in oportunizma.
Slednje od nas zahtevajo novinarsko kodeks in pravila poklica, ki se morajo dvigniti nad dnevno politiko. Odgovornost za prihodnost naše državne skupnosti in odnosov med nami je v tem trenutku bolj kot kdajkoli v zadnjem obdobju prav v rokah novinarjev in medijskih hiš.”
Izjavo je 27. aprila 2020 sprejel in poslal javnosti Upravni odbor Združenja novinarjev in publicistov.
C. R.
