Zahteve za pokojnine, primerne dostojnega življenja

(vir: družbena omrežja)

Iniciativa Glas upokojencev Slovenije je doslej pripravila štiri vseslovenske proteste, za 31. maj 2023 je napovedan že peti. Hkrati so ustanovili društvo Inštitut 1. oktober, zbirajo tudi podpise podpore njihovemu predlogu zakona o izrednem zvišanju pokojnin.

Zahtevajo, da vladajoči uredijo pokojnine tako, da bodo primerne dostojnega življenja.

Znano pa je, da se predstavniki vladne koalicije upirajo predlogu za izredno uskladitev pokojnin. To je tudi razlog, da so vsi po vrsti odpovedali srečanje z vodstvom civilne iniciative.

Kot za stavo so kot razlog navajali domnevni sovražni govor Pavla Ruparja na 4. protestnem shodu. Zmotilo naj bi jih, da je Rupar v svojem govoru omenjal evtanazijo in pobudnico za to Biserko Meden Marolt, ki je trenutno svetovalka predsednice države Nataše Pirc Musar. Rupar je Pirc Musarjevi dejal, naj jo, zagovornico smrti, odslovi. Slednja pa je to spremenila v besedo odstrani. Iskali so razlog, pa četudi je bil ta izmišljen.

Kaj je tisto, kar vladajoče res boli?

1) Zahteve civilne iniciative in pa napoved Pavla Ruparja, da se na pogovorih z vladajočimi, kamor je bil pred tem povabljen, o zahtevah v predlogu zakona ne bo pogajal. Ali bodo zahteve upokojencev po izredni uskladitvi sprejeli ali pa se bo dvignil in odšel.

2) Nekateri se tudi obregajo ob to, da bodo zahteve pomenile finančne posledice. V predlogu zakona o izrednem dvigu pokojnin je navedena vsota 688,3 milijona evrov letno. Toliko predvidevajo, da bo moral državni proračun letno iz tega naslova dodatno nameniti v blagajno Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Hkrati navajajo, da bo prerazporeditev sredstev trajala le do uveljavitve pokojninske reforme, ki jo napoveduje zdajšnja vlada. S tem so nakazali, da bodo tudi pri teh pogajanjih trd pogajalec in da bo zdajšnja rešitev ostala stalna.

To pa vodilnim politikov iz vrst tranzicijske levice (vključno z Golobom in Pirc Musarjevo) ne ustreza.

Za energetiko in tajkune vse, za upokojence nič

Če se morda komu zdi dodatnih 688,3 milijona evrov veliko, dodajmo, da je Golobova koalicija septembra 2022 sprejela zakon, s katerim je odobrila 1600 milijonov evrov poroštva države za tri energetska podjetja. V sklopu tega je družbam Gen energija in Gen-I namenila 400 milijonov evrov, Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) pa še 800 milijonov evrov. Geoplinu so namenili 400 milijonov evrov poroštev. Za Golobovo energetiko tako je denar, za upokojence ga ne bi smelo biti. Hkrati se je energija v Sloveniji izredno podražila, v letu dni za 49 odstotkov, iz gospodarstva poročajo celo o več kot 90-odstotni podražitvi.

Hkrati dodajmo, da so upokojenci desetletja mesečno plačevali prispevke v pokojninsko blagajno in zdaj zgolj zahtevajo vračilo. Da ima država denar, se je izkazalo tudi v primeru pokrivanja bančnih lukenj in sanacij bank. Zgolj leta 2014 je vlada Alenke Bratušek za pokrivanje tajkunskih poslov v banke nalila 5000 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Prva sanacija bank pa je bila takoj po osamosvojitvi.

Predlog zakona o izjemni uskladitvi pokojnin 

Civilna iniciativa predlaga izjemni dvig pokojnin, zakon je kratek in interventne narave. Predlagajo odstotkovni dvig različno velikih pokojnin. Najbolj, za 20 %, naj bi se povišale najnižje pokojnine. Tolikšen dvig bo olajšal hudo stisko upokojencev z najnižjimi pokojninami.

Za 20 % bi se povečale pokojnine vsem prejemnikom starostne, predčasne, kmečke, invalidske, vdovske in družinske pokojnine, katere znesek na dan uveljavitve tega zakona ne presega 1000 evrov.

Za 10 % bi se povečale pokojnine vsem prej navedenim, katerih pokojnina ne presega 1500 evrov.

Za 5 % bi se povečale pokojnine vsem navedenim, katerih pokojnina presega 1500 evrov.

Predlog zakona je dostopen na povezavi: Vložitev predloga zakona za zvišanje pokojnin 

Zbiranje podpisov za zakon o dvigu pokojnin

Zakon o dvigu pokojnin bodo lahko vložili v glasovalni postopek le, če bodo zbrali vsaj 5000 overjenih podpisov volivcev in volivk. Podpišemo lahko elektronsko (prek e-uprave, z zahtevanim kvalificiranim potrdilom) ali osebno na upravnih enotah. V tem primeru je treba obrazec poslati na naslov: Inštitut 1. oktober, Liminjanska 94E, 6320 Portorož.

Overjen podpisani obrazec lahko prinesete tudi na naslednji shod, ki bo 31. maja 2023, ob 15. uri, v Ljubljani.

Primer obrazca: 

M. D.