Vsi mi imamo take in drugačne zgodbe za sabo, eni lepe drugi manj prijetne, vsekakor nas večino druži to, da smo v Sloveniji pognali svoje korenine, končali šolo, se zaposlili, poročili, ustvarili družino …
Toda zgodba se tukaj ne konča. Iz nekje se začnejo pojavljati Stevanovići, Čordići …., ki za dosego svojih osebnih interesov oz. kot je Tomaž Štih napisal na Twitterju: “Tragedija vseh Zlatkotov, ki bodo še (nepotrebno in za ambicije in interese drugih!) nastradali, je, da ne razumejo, da ima Jaša Jenull očeta, ki bo poskrbel, da se sinčku ne bo skrivil las na glavi; oni pa nima nikogar na svetu.”
Jaz bi poleg tega dodal še, da sta tako Stevanović kot Ćordić največja škodljivca za vse nas, ki smo iz držav bivše Jugoslavije in smo v Sloveniji ustvarili svoje domove …
Velika večina nas, pa naj bomo Srbi, Hrvati, Bošnjaki, Makedonci, Črnogorci, Albanci …, si želimo živeti v miru, skrbeti za svoje družine, kot tudi bivati v sožitju z svojimi sosedi.
Dovolil si bom biti nacionalist. Če komu ne paše živeti v Sloveniji se, lahko vrne nazaj iz kjer je prišel … Toda glej ga zlomka, vsi mi dobro vemo, da se nimamo kam vrniti …, da so države bivše Jugoslavije v slabšem ekonomskem položaju, kot je Slovenija in da tudi če se vrnemo nazaj, smo v tistih državah tujci … O tem nihče javno ne želi spregovoriti!! Če pa kdo misli drugače, pa lepo prosim, vrnite se nazaj!
Ne nasedajte Stevanovićem in Ćordićem!
Za zaključek pa: Ne dovolim si, da me s svojimi dejanji Stevanovići in Čordići ponižujejo. To nisem jaz!
Slovenija je moja domovina. V njej se počutim varnega, srečnega in tukaj sem si ustvaril družino.
Slovenija je moja, tvoja, naša. Čuvajmo jo, kajti nihče drug je ne bo!”
Tako pretresljiv in v srca segajoč zapis je na družbenih omrežjih objavil Igor Prodanović in pripel še spodnjo fotografijo.
M. D.
