Slovenija je z ukazom za ofenzivo prevzela pobudo v spopadih. JA je ob slutnji poraza, saj so ji slovenske sile do tedaj uspešno blokirale številne oklepne kolone, odgovorila z uporabo letalskih sil na letališču Brnik in v spopadu pri Trebnjem.
Raketirali in bombardirali so položaje Teritorialne obrambe ((TO) in kolono civilnih vozil na Medvedjeku, televizijske in radijske oddajnike, Šentilj, karavanški predor.
Tanki Jugoslovanske armade (JA) so prodrli do Radencev. Začeli so se neposredni spopadi za mejne prehode. Slovenske sile so zavzele mejni prehod Rožna dolina pri Novi Gorici, potekala je bitka pri Holmcu. Pri Trzinu sta policija in TO zajela nasprotnikov elitni vod. V Gornji Radgoni je bilo zažganih nekaj tovornjakov. TO je napadla ribniško vojašnico in vojašnico Bukovje pri Dravogradu. Vrstili so se številni drugi spopadi, izvedena pa je bila tudi najpomembnejša bojna akcija Nabava, ko je izvidniški vod Krkovičeve specialne brigade v bliskoviti akciji zavzel veliko agresorjevo skladišče orožja in opreme pri Borovnici. V rokah slovenskih sil je bilo že sedem mejnih stražnic.
Nasprotnikove enote so se začele razkrajati
28. junija je nasprotnik z letali vojnega letalstva intenzivno napadal civilne objekte in telekomunikacijske oddajnike. Med civilnim prebivalstvom ter tujimi novinarji in vozniki tovornjakov, ki so bili zaustavljeni pred barikadami na cestah, po katerih so prodirale enote JLA, je bilo več ranjenih in mrtvih. Vendar so se jugoslovanske enote začele razkrajati, saj je bilo prebegov in predaj iz njenih vrst vse več.
Uspešno delovanje slovenskih obrambnih sil in prvo premirje
Slovenske obrambne sile so kljub nasprotnikovemu intenzivnemu bojnemu delovanju na bojišču vzpostavile ravnotežje in prevzele pobudo. Tako so bili nekateri mejni prehodi spet v slovenskih rokah, z nasprotnikom so se začela pogajanja za preprečitev nepotrebnih žrtev na obeh straneh, ukazana je bila prekinitev ognja zoper JLA, začelo se je organizirano reševanje problematike vojnih ujetnikov, uspešna je bila tudi slovenska »vojna« na medijskem področju.
Lokacije pomembnih dogodkov oziroma spopadov: Medvedjek, Gibina, Brnik, Rožna dolina – Vrtojba, Črniče, Holmec, Bukovje, Karavanški predor, Šentilj, televizijska oddajnika Kum in Nanos, Štrihovec.
Bojni spopad na Holmcu
V bojnem spopadu za mejni prehod Holmec je sodelovalo 233 pripadnikov teritorialne obrambe, 18 aktivnih in 31 rezervnih pripadnikov milice, devet voznikov reševalnih vozil, dve zdravnici in sedem medicinskih sester. Med pripadniki teritorialne obrambe ni bilo smrtnih žrtev, ubita pa sta bila dva rezervna miličnika, Željko Ernoič in Bojan Štumberger. Tudi vsi huje ranjeni so bili pripadniki milice; to so bili Otokar Praper, Miran Ring in Maks Breznik. Na strani JLA so bili trije mrtvi in pet ranjenih. V boju je bilo blažje poškodovanih še pet ljudi, štirje policisti in en jugoslovanski vojak.
Bojni spopad v Rožni dolini
Enote zvezne milice in vojske so 27. junija zasedle mednarodni mejni prehod Rožna dolina, potem ko so ga slovenski miličniki po pogajanjih okoli 22.00 zapustili z vsem orožjem, opremo in dokumentacijo. V noči na 28. junij so se v koordinacijski podskupini dogovorili, da se mejni prehod zavzame s presenečenjem in uporabo orožja, ne glede na to, da bi morebitni spopad utegnil povzročiti civilne žrtve in veliko gmotno škodo. Ker je JLA uspelo zavzeti vse mejne prehode, bi njegovo zavzetje za slovenske oborožene sile namreč pomenilo veliko psihološko prednost in moralno spodbudo. Za to nalogo so določili dve manjši skupini. Za neposredni napad na enote JLA sta bila določena samostojna bojna skupina 6. pokrajinskega štaba, ki jo je vodil major Srečko Lisjak, in oddelek posebne enote milice, ki ga je vodil Franc Šumandl. Priprave na napad so potekale v strogi tajnosti, tako da zanj niso vedeli niti nekateri poveljniki enot za širše zavarovanje mejnega prehoda.
Avtor: Tomaž Kladnik
Več in vir: 28. 6. 1991
M. D.
