V zadnjih tednih smo priča eni najbolj odmevnih zdravstvenih afer v Sloveniji: izredni odpovedi pogodbe dr. Gregorju Kavčiču, vodji ortopedije v Splošni bolnišnici (SB) Novo mesto, zaradi domnevnega umetnega podaljševanja čakalnih vrst. Vodstvo bolnišnice, na čelu z direktorico Mileno Kramar Zupan, izredno karieristko in vidno članico SD, je kirurga ortopeda razrešilo, vročili so mu izredno odpoved pogodbe o delovnem razmerju, vložili naj bi nekatere prijave. Dr. Kavčič odločitev zdaj izpodbija na sodišču.
Kavčič vse očitke zavrača, poudarja, da ni naredil nič narobe.
Pri tem ga podpira tudi (zdaj že nekdanja) njegova ekipa. Podpora je podprta z izjavami desetih ortopedov in negovalnega tima, ki vztrajajo: v letu 2025 so opravili največ operacij kolka in kolena v državi, bolnišnica je živela od njihovih rezultatov, dodatni program pa je bil omejen zaradi nezadostnega plačila osebja (medicinske sestre so se uprle preobremenitvi za mizerno plačilo). 18 sestram naj bi za dodatno delo (dodaten program operacij) plačali skupno 150 evrov. Odobritve ni bilo. Kavčič razkriva, da je vodstvo zavrnilo možnost popoldanskega dela v bolnišnici, ker “dobiček je pomembnejši od bolnikov”.
Bistvo? Zaskrbljujoče pregleden krog
– dodatni program operacij je bil načrtovan,
– operacije so se izvajale,
– plačilo dodatnega dela sester ni bilo sistemsko urejeno ali potrjeno,
– stroški dela so bili nižji,
– poslovni rezultat bolnišnice boljši,
– nagrade poslovodstvu višje.
Ob tem poznavalci in naši viri opozarjajo, da so kadrovske razmere v bolnišnici izredno slabe, odpovedi kadra se vrstijo, po zadnjih podatkih naj bi odpoved dala celo glavna tajnica na oddelku ortopedije.
Celotna bolnišnica pa naj bi bila “talka kariere Milene Kramar Zupan”, vse naj bi bilo podrejeno dobičku, profitu, in posledično izplačilo nagrad poslovodstvu.
Posledice? Ortopedija v SB Novo mesto je na robu razpada, čakalne dobe se podaljšujejo, pacienti trpijo, medtem ko vodstvo slavi “čiščenje seznama”. Kritiki vidijo v tem politični obračun – proti uspešnemu, neuklonljivemu kirurgu, ki je podpiral bolnike, zahteve sester in rušil mit o “neprizadetosti javnega sektorja”.
Zaključek: Vodstvo SB Novo mesto je v “imenu zaščite pacientov” naredilo natanko nasprotno: razbili so ekipo, ki je operirala največ v državi, podaljšali čakalne dobe, obsodili na trpljenje in invalidnost stotine ljudi, izgubili vrhunskega kirurga. In vse to samo zato, da bi direktorica in njena politična linija lahko mirno spala, ker mislijo, da so se znebili človeka, ki je preveč delal, preveč ozdravljal in bil do njih nepopustljiv. Na prvem mestu mu je bolnik. To je razvidno iz vseh dosedanjih pričevanj, tako Kavčiča kot bolnikov in sodelavcev.
Kavčič, ki so mu kot kirurgu odvzeli možnost operacij (in dela), kar je za kirurga največji problem, pri tem navaja: “Ne gre zame. Jaz bom že preživel. Kaj pa bolniki? Za njih gre!”
Za konec: To ni več samo škandal. To je zločin proti človečnosti v belem plašču. Ko sistem raje kaznuje zdravnika, ki rešuje bolnike, kot da bi kaznoval sistem, ki jih pušča na cedilu – potem ni več vprašanje medicine. Takrat je vprašanje morala.
In vodstvo SB Novo mesto je moralo že zdavnaj izgubilo. Pacienti plačujejo ceno z bolečino. Mi pa plačujemo z davki za njihovo aroganco.
In to je tisto, kar bo ostalo v zgodovini: ne domnevno “sprevržena praksa” enega zdravnika, ampak sprevrženost vodstva, ki je izbralo maščevanje namesto življenj.
Avtor: Vida Stare
