Člani vladne komisije za medicinsko etiko soglasno nasprotujejo predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga pripravili v okviru Združenja za dostojno starost Srebrna nit. Ocenjujejo namreč, da predlog zakona spremlja visoko etično tveganje, je zapisano v stališču, ki ga je medijem posredoval predsednik komisije Božidar Voljč.
Pri komisiji, ki je posvetovalno telo ministra za zdravje, so v stališču poudarili, da zakonu ni mogoče odrekati dobronamernosti, a da želijo opozoriti na njegovo naravo. Zakon bi po njihovi oceni uvedel stanje, ko bi zdravniki ravnali v skladu z zakonom, a v nasprotju z etičnimi načeli svojega poklica. Če bo predlog sprejet, se bo neusklajenost med poklicno etiko in prakso še okrepila, kar po mnenju komisije ne more imeti dobrih posledic: “Tega ne spremeni dejstvo, da so tudi med zdravniki v Sloveniji zagovorniki evtanazije, ki bodo pripravljeni zakon uresničevati.”
V komisiji dodajajo, da predlog zakona kot ključni pogoj za prekinitev življenja navaja neznosnost trpljenja, ki ga povezuje z različnimi bolezenskimi stanji ali prizadetostmi. Vzrok trpljenja pa pri opredelitvi njegove neznosnosti ni odločilen. Podoba trpljenja je od primera do primera različna, povsem osebna izkušnja. Kar je za nekoga neznosno, je za drugega znosno in presoja drugih, tudi najbližjih, je vedno tvegana.
“Zaradi povedanega komisija dvomi, da se bodo bolniki za prekinitev življenja, četudi na videz svobodno, vselej odločali brez zunanjih vplivov ali pritiskov. Izsiljene želje po smrti se bodo končale z umori bolnikov, ki jih ne bo mogoče obravnavati kot prostovoljno končanje njihovih življenj,” so poudarili.
Člani komisije so opozorili tudi, da bi bili, četudi bi vse potekalo pod ustreznim nadzorom in v skladu z zakonom, odzivi zdravnikovih pacientov in lokalnega okolja različni. Storitev ne bo naletela le na odobravanje: “Zdravnika in medicinsko sestro bodo pacienti in ljudje v okolju, v katerem živita in delata, sprejemali drugače, ju povezovali s smrtjo, bremenili ju bodo morebitni kasnejši očitki vesti svojcev, vse na škodo njunega ugleda in poklicnega dostojanstva.”
Spomnili so, da je komisija v soočanju z evtanazijo vedno pozivala, naj smrt brez bolečin, s čustveno in socialno podporo človeškega dostojanstva omogoči paliativna oskrba.
A. V.
