Del t. i. Šutarjevega zakona, ki je določal, da se tatvine majhne vrednosti štejejo kot prekršek, zaradi česar se storilcu ne sodi, ampak se mu izreče globa, se ni obnesel. Zato je vlada včeraj napovedala pripravo predloga sprememb zakona, po katerih bo tatvina manjše vrednosti znova postala kaznivo dejanje.
Vlada je pripravo spremembe napovedala v mnenju, ki ga je podala glede zahteve vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti 12. člena zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oz. Šutarjevega zakona. Ocenjuje, da ureditev v omenjenem zakonskem členu ni ustrezna.
Omenjeni zakon je namreč določil, da se kazniva dejanja tatvin majhne vrednosti, za katere je bila prej določena denarna kazen ali kazen do enega leta zapora, prekvalificirajo v prekrške. Globe so pri tem odvisne od zneska ugotovljene premoženjske škode ali premoženjske koristi in znašajo od 150 evrov za škodo ali korist do vključno 100 evrov, do 750 evrov ob škodi v višini do 500. Z globo od 750 do 1500 evrov pa lahko kaznujejo storilca, ki je že bil pravnomočno kaznovan za enak prekršek v obdobju zadnjega leta.
Zahtevo za oceno ustavnosti 12. člena omenjenega zakona je vložilo vrhovno sodišče, saj ocenjuje, da ta določba predstavlja anomalijo pravnega reda in je v nasprotju z ustavo. Po mnenju vrhovnega sodišča v t. i. Šutarjevem zakonu v zvezi s tatvino ni podana jasna ločnica med kaznivim dejanjem in prekrškom, s čimer se ustvarja nevzdržen oziroma absurden položaj, v katerem je za težje dejanje (opredeljeno kot prekršek) predpisana globa, za blažje (opredeljeno kot kaznivo dejanje) pa je mogoče izreči celo zaporno kazen.
Kot je v zahtevi za oceno ustavnosti med drugim pojasnilo vrhovno sodišče, gre v tem primeru za situacijo, ko je znotraj istega pravnega reda tatvina enkrat opredeljena kot kaznivo dejanje (204. člen kazenskega zakonika), drugič kot prekršek (12. člen Šutarjevega zakona), in da torej med kaznivim dejanjem in prekrškom ni podane jasne ločnice.
Vlada bo to torej zdaj popravila.
M. D.
