Izguba prihodkov v višini 1,7 milijarde evrov, 400 milijonov evrov dodane vrednosti ter 2500 delovnih mest je ekonomska ocena učinka morebitnega novega zapiranja gospodarstva, ki jo je naredila Analitika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Za državo pa bi strošek podpore oz. pomoči prizadetemu delu gospodarstva (pretežno storitvene dejavnosti) in javnemu sektorju pomenil okoli 800 milijonov evrov oz. 400 evrov na prebivalca.
Spomnimo. Od izbruha pandemije v marcu 2020 do maja 2021 je država za pomoč gospodarstvu in prebivalcu namenila že 10 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Nujno zagotoviti čim višjo precepljenost
V GZS zato opozarjajo, da je treba “za preprečitev ali vsaj zmanjšanje morebitnega četrtega vala epidemije nujno zagotoviti čim višjo precepljenost prebivalstva”.
Zapisali so, da se stopnja precepljenosti prebivalstva v zadnjem obdobju v Sloveniji in Evropi povečuje manj od pričakovanj, kar dviguje tveganje vnovične uvedbe zajezitvenih ukrepov v jesenskih in zimskih mesecih.
Tudi v GZS opozarjajo, da se novi sevi virusa (delta ipd.) hitro širijo tudi v državah, kjer so v predhodnih valih epidemije bili med najuspešnejšimi pri obvladovanju epidemije.
Verjetnost vnovičnega zapiranja 50-odstotna
Zaradi dokaj visoke realne verjetnosti, da nas jeseni oz. pozimi doleti vnovično omejevanje dejavnosti (temu v GZS pripisujejo 50-odstotno verjetnost) v Sloveniji oz. v Evropi, so v Analitiki GZS poskušali opredeliti ekonomsko ceno vnovičnega zapiranja.
Ob tem opozarjajo, da ukrepi države v obliki protikriznih zakonodajnih paketov ekonomsko ceno zapiranja v gospodarstvu znižujejo, vendar za ceno rastočega javnega primanjkljaja in javnega dolga, ki ga bo potrebno v prihodnosti vrniti.
Pri izračunih ekonomskih posledic so upoštevali preteklo povezavo med zajezitvenimi ukrepi in gospodarskimi sektorji, pripravljenost države, da krije del ekonomske škode ter tudi prilagoditev gospodarskih subjektov in gospodinjstev na spreminjajoče se ukrepe.
Posledice bi bile zelo hude
Morebitni sprejem novega vala zajezitvenih ukrepov jeseni bi po njihovi oceni zmanjšal prihodke za 1,7 milijarde evrov in dodano vrednost za 400 milijonov evrov. Izgubili bi 2500 delovnih mest, prav tako pa bi država morala za stabilizacijo gospodarstva in ukrepe v javnem sektorju nameniti okoli 800 milijonov evrov javno-finančnih sredstev oz. 400 evrov na posameznika v zadnjem četrtletju 2021.
Kje bi bilo najtežje
Glavnina ekonomske škode bi nastala v sektorjih gostinstva in nastanitev, športa, kulturnih in razvedrilnih dejavnostih, organizaciji večjih poslovnih dogodkov (kongresi, sejmi), v osebnih storitvah, izobraževanju, javnem transportu potnikov (letalske, železniškem, avtobusnem) ter trgovini s trajnimi proizvodi.
Vse je odvisno od precepljenosti
Verjetnost uvedbe zajezitvenih ukrepov in njihov obseg bi bil seveda ustrezno manjši, v kolikor bi dosegli višjo precepljenost splošne populacije.
V GZS opozarjajo, da je od vseh nas odvisno, s kakšnim morebitnim valom epidemije se bomo v Sloveniji soočili v jesenskem in zimskem času.
Zato na Gospodarski zbornici Slovenije pozivajo vse prebivalce Slovenije, da še naprej dosledno spoštujejo preventivne ukrepe, ki so v veljavi, ter se v čim večji meri udeležijo cepljenja proti covid-19. Le na ta način lahko zaščitimo sebe, svoje najbližje, sodelavce in sodržavljane. S tem pa prispevamo tudi k temu, da se v jesenskem času gospodarske razmere zaradi porasta okužb s covid-19 ne bodo ponovno zaostrile.
Število cepljenj v zadnjih dneh sicer nekoliko narašča, kar daje upanje, da bomo morda četrti val zvozili brez zapiranja dejavnosti. Vse skupaj pa gre prepočasi.
Po zadnjih podatkih je s prvim odmerkom cepiva cepljenih 969.518 ljudi, z drugim pa 870.711, kar je sicer še vedno premalo. Delež polno cepljenih prebivalcev je namreč 41-odstoten, moral pa bi biti bistveno višji. Cepiva imamo v državi dovolj, na nas je, da to izkoristimo.
Ponovnega zapiranja dejavnosti in šol si namreč nihče, ki je resen, ne želi. Morda si tega želi le peščica tistih, ki so v času epidemije najbolje živeli, financirali pa smo jih davkoplačevalci. Ti so danes spet najbolj glasni.
Vir: gzs.si
J. M.
