Skupina uglednih slovenskih javnih intelektualcev – Dimitrij Rupel, Žiga Turk, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Ivan Štuhec in Tomaž Zalaznik – je ostro kritizirala obtožbe predsednika vlade Roberta Goloba o veleizdaji, ki jih je ta izrekel proti vodji opozicije Janezu Janši in delu opozicije med predvolilno kampanjo 2026.
Avtorji poudarjajo, da takšne obtožbe niso le pravno neutemeljene, temveč predstavljajo nevarno zlorabo težkih kazenskopravnih pojmov za politične obračune. Institucije pozivajo, naj glede na javno objavljene posnetke pogovorov resno raziščejo morebitno korupcijo namesto da preusmerjajo pozornost na tiste, ki so jo razkrili.
O politični prihodnosti
Kot alternativo vidijo veliko koalicijo ali tehnično vlado, ponovne volitve pa ne ocenjujejo kot koristne. Zapisali so: “Slovenija in Slovenci smo se znašli v zagatni situaciji. V prijateljskem pogovoru v okviru Katedrale svobode smo razmišljali o različnih političnih kombinacijah.
Med možnostmi mislimo, da ima prednost zlasti razvojna in programsko desno-sredinska koalicija med Janševo SDS, Vrtovčevim trojčkom, Logarjevimi Demokrati in Stevanovićevo Resnico – ki bi bila tudi najbližja idejam, ki so jih poudarile raziskave naše knjige o Soglasju za zgodovinski trenutek. Nobene koristi ne vidimo v ponovitvi volitev. Izhod vidimo v morebitni veliki koaliciji med Janšo in Golobom ali nemara v tehnični vladi, ki bi jo lahko vodili Matej Avbelj, Mojmir Mrak ali Janez Šušteršič.”
Kaj so v resnici razkrili prisluhi?
Objavljeni posnetki pogovorov (med drugim Nine Zidar Klemenčič in Dominike Švarc-Pipan) po mnenju podpisnikov ne razkrivajo izdaje države, temveč indice hudih korupcijskih tveganj v krogu vladajoče strukture. Takšna razkritja so v demokraciji legitimno orodje javnega nadzora oblasti, ne pa “tuje vmešavanje” ali veleizdaja.
Obtožbe o povezavi z Izraelom, Mossadom, Black Cube ali “pobijanjem Palestincev” označujejo za propagandno domišljijo brez resnih dokazov. Poudarjajo, da so tuji svetovalci v slovenski politiki že dolgo prisotni (npr. Jacques Séguéla pri Janezu Drnovšku).
Podpisniki opozarjajo, da taka retorika spominja na avtoritarne režime, kjer je vsaka kritika oblasti razumljena kot zločin zoper državo. Po njihovem mnenju kaže na “monarhični” značaj dela slovenske politike, v kateri se oblast obnaša, kot da stoji nad zakonom.
Namesto da bi pristojni organi v 24 urah jasno potrdili ali ovrgli obtožbe o veleizdaji (kot je običaj v normalnih demokracijah), se te obtožbe še naprej širijo in otežujejo sestavljanje vlade po volitvah.
M. D.
