Poslanec Tomaž Lisec je na današnji novinarski konferenci v državnem zboru predstavil zahtevo poslanske skupine SDS za sklic nujnih sej odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede sporazuma Mercosur ter razpisa za gorske kmetije.
O sporazumu je povedal, da ta predvideva obsežno liberalizacijo uvoza kmetijskih izdelkov iz držav, kjer ne veljajo primerljivi okoljski, zdravstveni, varnostni in proizvodni standardi, kot jih imajo evropski kmetje
Poudaril je, da evropski kmetje delajo pod vse strožjimi pravili, na trg pa bi prihajali izdelki iz okolij, kjer teh pravil ni. To je nelojalna konkurenca slovenskemu in evropskemu kmetijstvu, je dejal.
Opozoril je, da slovenska vlada govori o varovalkah, a jih ne zna jasno predstaviti – ne v teoriji, še manj v praksi. “Skrbi nas kakovost uvožene hrane: GSO, hormoni, antibiotiki in nižji standardi pridelave ne sodijo na slovenske in evropske krožnike. Slovenski kmet in potrošnik ne smeta postati kolateralna škoda slabega sporazuma,” je povedal Lisec.
V Poslanski skupini SDS opozarjajo, da se slovensko kmetijstvo sooča z eno najresnejših prelomnic v zadnjih desetletjih. Podpora Republike Slovenije trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in državami Mercosur je bila sprejeta brez usklajevanja s slovenskimi kmeti in v nasprotju z opozorili kmetijske stroke, stanovskih organizacij ter nevladnih institucij.
Gre za politično odločitev vlade Roberta Goloba, ki resno ogroža obstoj slovenskega kmeta, prehransko varnost Slovenije in prihodnost slovenskega podeželja.
Podpora sporazumu EU–Mercosur ob hkratnem zanemarjanju domačega kmeta je neodgovorna in nevarna politična odločitev. V Poslanski skupini SDS bodo še naprej odločno zagovarjali interese slovenskih kmetov, prehransko varnost Slovenije in pravico potrošnikov do varne, kakovostne in sledljive hrane, je dodal poslanec.
Subvencije niso socialni dodatek ali politično darilo
V SDS še opozarjajo, da tudi razpisni in subvencijski sistem na področju kmetijstva ne deluje v korist tistih, ki v praksi nosijo največje breme ohranjanja slovenskega podeželja. Subvencije niso socialni dodatek ali politično darilo, temveč nujen mehanizem za uravnavanje razvojnih neravnovesij, zaščito kmetij v težjih razmerah ter zagotavljanje domače in strateško stabilne pridelave hrane. Sistem bi moral biti predvidljiv, pravičen, strokoven in transparenten – a ni.
To je leta 2025 jasno pokazal razpis za naložbe gorskih kmetij, objavljen 31. marca 2025. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom Mateje Čalušić je razpisalo 7 milijonov evrov, čeprav so kmetje s 226 vlogami zaprosili za več kot 19 milijonov evrov. Takšno nesorazmerje ni posledica omejitev, temveč dokaz popolne odtujenosti ministrstva od realnih razmer na terenu.
M. D.
