Pijemo vodo predvsem iz kraških virov, ki so občasno ali stalno mikrobiološko-fekalno onesnaženi. Ob močnejših nalivih postanejo moti, zato je potrebno občasno prekuhavanje. Večjega kemičnega onesnaženja virov ne zaznavajo, podatki o kemijski kakovosti vode pa so pogosto tudi pomanjkljivi.
Danes je svetovni dan voda, vsako leto ga obeležujemo 22. marca. V uredništvu portala Moja Dolenjska smo zato Nacionalni inštitut za javno zdravje vprašali, kako čisto vodo pijemo na Dolenjskem, v Beli krajini, Kočevskem, Ribniškem oziroma nasploh na območju jugovzhodne (JV) Slovenije.
Ranljivo, nujna filtracija, dezinfekcija …
Bonia Miljavac, dr. med. spec., nam je pojasnila, da naše področje leži pretežno na krasu, kjer prevladujejo kraški viri pitne vode. T. i. kraške vode pa imajo v primerjavi z ostalo podzemno vodo omejene sposobnosti samo-čiščenja, zato jih v higienskem smislu uvrščamo med površinske vode. Kraški viri so namreč občasno ali stalno mikrobiološko-fekalno onesnaženi, njihova druga značilnost pa je, da po močnejših padavinah postanejo motni. Iz vidika onesnaženja so torej ranljivi. Upravljanje s takšnimi viri je zahtevno, nujna je tudi večstopenjska priprava voda (npr. sedimentacija, flokulacija, filtracija, dezinfekcija in podobno).
Voda iz večjih vodovodov praviloma ustrezne kakovosti
Voda iz večjih vodovodov, ki jih upravlja strokovno usposobljen upravljavec (npr. Komunala), je v naši regiji praviloma ustrezne kakovosti, ob poslabšanju vremenskih razmer (večji nalivi, taljenje sneg …) pa je občasno zaradi povečane motnosti in posledično padca učinkovitosti razkuževanja vode treba razglasiti ukrep prekuhavanja.
Komunala Novo mesto uvedla ultrafiltracijo
To je mogoče preprečiti z učinkovito pripravo vode, s katero se doseže dovolj učinkovita odstavitev delcev iz vode že pred postopkom dezinfekcije. Zadnji primer izboljšave je dosegla Komunala Novo mesto z uvedbo postopka ultrafiltracije, s čimer je potreba po občasnem prekuhavanju vode, na območju, ki se oskrbuje iz vodnih virov Jezero – Družinska vas in Stopiče, odpravljena.
Podatki so pogosto pomanjkljivi
Na številnih manjših vodovodih (do 500 uporabnikov) pa prevladuje občasno ali trajno mikrobiološko (fekalno) onesnaženje vode, predvsem zaradi nezadostne ali celo nikakršne priprave vode, medtem ko so podatki o kemijski kakovosti za te vodovode pogosto pomanjkljivi. Uživanje fekalno onesnažene vode lahko namreč povzroči izbruh črevesnih nalezljivih bolezni. Vodo na teh vodovodih je treba za uporabo v prehranske namene pogosto ali trajno prekuhavati zaradi zaščite zdravja uporabnikov.
Večjega onesnaženja virov pitne vode ni, občasno pa ostanki pesticidov
Analize kažejo, da na našem območju ni bilo zaznanega večjega kemičnega onesnaženja virov pitne vode. Občasno je sicer zaslediti pojav ostankov pesticidov oziroma njihovih razgradnih produktov v sledovih, pod mejno vrednostjo, kot posledice vpliva intenzivne kmetijske dejavnosti. Na inštitutu za javno zdravje pri tem izpostavljajo predvsem območje krško-brežiškega polja..
Vodni viri v Sloveniji
Za konec še nekaj podatkov. Slovenija je razmeroma bogata z vodnimi viri in se po količini uvršča med z vodo razmeroma bogate držav. Slovensko ozemlje pripada z 81 % vodozbirnemu območju Črnega morja in z 19 % vodozbirnemu območju Jadranskega morja. Slovenija ima nekaj manj kot polovico ozemlja hudourniškega območja s 7.700 km hudournikov, na preostalem delu ozemlja so nižinski in kraški vodotoki s skupno dolžino 18.200 km. V Sloveniji je nad 1.270 stoječih voda (na primer naravna in umetna jezera, ribniki). Približno 210 stoječih voda pa ima značaj jezera.
Značilna je tudi precejšna neenakomerna porazdelitev vodotokov in velik razpon med nizkimi, srednjimi in visokimi pretoki, tako da so tudi v Sloveniji obsežna vododeficitarna področja.
V Sloveniji kar 7.000 izvirov
Slovenske celinske vode pripadajo petim večjim povodjem: Mure, Drave, Save, Soče in neposrednim pritokom v Jadransko morje. V katastru voda je 7.000 izvirov. V alpskem svetu jih je dovolj, na krasu pa je le nekaj izdatnejših izvirov. Za oskrbo s pitno vodo se uporabljajo predvsem podzemne vode, pri čemer je precejšnja poraba vode neposredno iz izvirov.
Letošnji poudarek dneva voda je sicer na odpadnih vodah.
T. H.
