DomaAktualnoSvetovni dan vitamina D

Svetovni dan vitamina D

Drugi november obeležujemo kot svetovni dan vitamina D, s ciljem zmanjševati pomanjkanje tega za zdravje zelo pomembnega vitamina. Vitamin D je ključen za normalno delovanje človeškega telesa. Dobro je poznano, da je pomemben za zdravje okostja, precej manj pa je javnosti znano, da je ključen tudi za delovanje imunskega sistema.

 

Vitamin D lahko nastaja v človeški koži, kadar je ta dovolj časa izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi. Tekom poletja potrebe po vitaminu D pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa v jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov tvorbe vitamina D v koži skorajda ni, zato je potreben ustrezen prehranski vnos.

Preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D je bila raziskana v okviru nacionalno reprezentativne raziskave Nutrihealth. V raziskavi je bila preskrbljenost z vitaminom D določena z analizo vzorcev krvi pri 280 odraslih, starih med 18 in 74 let. Ugotovljene so bile velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih. Med novembrom in aprilom kar približno 80 % odraslih ni bilo zadostno preskrbljenih z vitaminom D, skoraj 40 % pa je imelo celo hudo pomanjkanje. Še bolj zaskrbljujoči so bili rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega Združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je bilo v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot 5% odraslih.

Raziskovanje tega pomembnega področja se nadaljuje v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih«, ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko. V prvem sklopu projekta se je preverjalo učinkovitost dodajanja vitamina D pri odraslih, ki niso bili optimalno preskrbljeni s tem vitaminom. Ugotovljeno je bilo, da je bolj kot farmacevtska oblika pomembna količina zaužitega vitamina D. Velik vpliv na učinkovitost dodajanja pa je imel predvsem indeks telesne mase – ljudje s prekomerno telesno maso potrebujejo večje odmerke vitamina D. Rezultati drugega sklopa pa bodo pokazali, kateri so glavni dejavniki preskrbljenosti z vitaminom D.

Najpomembnejše prehranske vire vitamina D v uravnoteženi prehrani predstavljajo predvsem različna živila živalskega izvora, npr. ribe, jajca, rastlinska živila pa ga vsebujejo predvsem, kadar gre za obogatene izdelke. Glede na epidemiološke podatke večina prebivalcev Slovenije s prehrano ne uspe pokriti potreb telesa po vitaminu D, saj živila večinoma vsebujejo razmeroma malo tega vitamina, tistih nekaj živil z več vitamina D, pa pojemo precej malo. Rezultati raziskave kažejo, da Slovenci v povprečju dnevno zaužijemo pod 3 mikrograme vitamina D, pri čemer pa ga zdravi odrasli potrebujejo vsaj 20 mikrogramov. Zaradi te razlike v obdobju jeseni in zime, ko telo vitamina D ne more tvoriti samo, pri mnogih prebivalcih pride do pomanjkanja.

Inštitut za nutricionistiko je razvil brezplačno spletno aplikacijo, ki uporabnikom omogoča takojšno pridobitev rezultatov ocene prehranskega vnosa vitamina D.

Vir 

A. L.

ZADNJI ČLANKI

Zaupniki Sviza učitelje strašijo pred Janšo in jim v podpis vsiljujejo zahtevo za referendum

Zaupniki šolskega sindikata Sviz te dni učitelje v šolah strašijo, da bo nastajajoča vlada Janeza Janše zamrznila sredstva za šolstvo oz. uvedla varčevanje, čeprav...

Novo mesto: Krka objavila rezultate poslovanja v prvem četrtletju 2026

Skupina Krka je v letošnjem prvem četrtletju ustvarila 121 milijonov evrov čistega dobička. Ta je bil po velikosti drugi največji v Krkini zgodovini. V primerjavi z enakim...

Novo mesto: Prebivalec romskega naselja nad redarja

Danes dopoldan je v Novem mestu prišlo do grobega napada na mestnega redarja, ki je pri opravljanju svojih nalog ob obravnavi prometnega prekrška utrpel...

Sindikalni pritiski in politično nagajanje: Ali zbiranje podpisov za referendum res ščiti zaposlene?

Medtem ko sindikati v policiji, na fakultetah in po javnem sektorju intenzivno nagovarjajo (in ponekod silijo) ljudi k podpisovanju zahteve za referendum proti interventnemu...