Včeraj je bilo v Sloveniji opravljenih 874 testov, pozitivno potrjenih je bilo 14 novih primerov. V bolnišnicah je trenutno 17 oseb, trije potrebujejo intenzivno zdravljenje, umrla je ena oseba. Vseh aktivno okuženih primerov v državi je 242, kar so štirje primeri več kot v nedeljo.
Poleg širjenja virusa znotraj države se spet povečuje število vnosov okužbe iz tujine, predvsem ob vrnitvi z dopusta.
Takšnih primerov je bilo v zadnjih dneh več kot pet, je na današnji novinarski konferenci opozorila prof. dr. Bojana Beovič. Te osebe okužbe niso prejele v nočnih klubih, ampak z bivanjem v turističnem kraju.
Drugi močan vir trenutnih okužb pa so podjetja, saj je bilo od tam kar 40 odstotkov vseh okužb v zadnjih 14 dneh.
Zaradi zmanjšanja števila vnosov iz tujine vlada ne bo spreminjala režima na meji, saj je ta posledica ravno bolj učinkovitih pravil ob vstopanju, kar velja predvsem za prihode iz Srbije, BiH in Kosova.
Tudi položaja na Hrvaškem njihova vlada ne obvladuje v zadostni meri, začeli so se pojavljati posamezni vnosi, nevarnost okužbe obstoja, Nizozemska je že priporočila svojim državljanom, naj se vrnejo domov.
Cilj slovenske vlade in strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje je po besedah Beovičeve vzdrževanje trenutnega nihanja primerov oziroma sprotno zamejevanje izbruhov s pomočjo epidemiološke službe.
Tak pristop je lahko uspešen, če so sklenjeni vsi členi verige: takojšnji pregled pri zdravniku ob simptomih, izvedba testiranja, ustrezna in hitra mikrobiološka diagnostika, dovolj malo dnevih primerov, da jih lahko analizira in zameji terenska epidemiološka služba in dosledno upoštevanje navodil za osamitev oziroma karanteno.
Premeščanje vseh okuženih stanovalcev DSO v bolnišnice ni smiselno
Bojana Beovič se je odzvala tudi na pozive Skupnosti socialnih zavodov Slovenije po premeščanju vseh okuženih stanovalcev domov v bolnišnice oziroma druge primerne objekte za izolacijo okuženih. Po njenem mnenju to ni smiselno.
Prvi, najbolj pomemben razlog je, da način prenosa virusa Covid-19 ni tak, da bi bila hospitalizacija oziroma izolacija v drugem objektu obvezna sama po sebi, kot bi bila na primer pri eboli.
Drugi razlog pa je, da vseh okuženih stanovalcev domov nimamo kje hospitalizirati oziroma namestiti.
Če bi jih hospitalizirali v bolnišnice, bi morali zaradi prezasedenosti bolnišnic odpasti številni zdravstveni programi, ki so v veliki meri namenjeni prav isti populaciji starejših ljudi, s čimer v isti skupini prebivalstva pridemo do kontradiktornosti.
Premeščanje vseh okuženih stanovalcev domov takoj v druge ustanove bi lahko bil temelj miselnosti, da se jim z intenzivnim in preventivnim preprečevanjem okužbe ni treba maksimalno ukvarjati, saj bi domovi samo čakali, da bodo okužene tako ali tako prevzeli drugi.
Zato je Beovičeva kot izjemno pomembno izpostavila sodelovanje vseh udeleženih, tako ministrstev, Skupnosti socialnovarstvenih zavodov, direktorjev domov, pa tudi bolnišnic in zdravstvenih domov.
Vztrajanje na okopih ne bo pripeljalo nikamor, je dejala, prav gotovo pa ne bo dobro za stanovalce in bolnike.
Poudarila je, da je epidemija prizadela vse, tudi v bolnišnicah so se ob slabih prostorskih in kadrovskih zmogljivostih morali organizirati, nihče jih ni vprašal, ali to želijo ali ne.
Nošenje mask pripomore k manjšemu širjenju virusa
Beovičeva je v kontekstu včeraj objavljenega mnenja varuha človekovih pravic, da nenošenja mask ni moč sankcionirati, poudarila pomen nošenja mask, ki predvsem pomagajo pri preprečevanju prenašanja virusa na druge ljudi v predsimptomatski fazi okužene osebe.
Takšen je bil primer strokovne delavke v Domu starejših občanov (DSO) Hrastnik. Če bi ona in zaposleni spoštovali nošenje mask, bi bil prenos virusa na druge osebe minimalen v obdobju med okužbo in zaznavo jasnih simptomov virusa.
C. R.
