Šentjernej: Množica zahtevala ukrepe za reševanje romskih vprašanj

Več kot tisoč ljudi, po oceni Ljudske iniciative Šentjernej okoli 1500, se je na včerajšnjem protestnem shodu zbralo v Šentjerneju! V Ljubljano so poslali jasno in enotno močno sporočilo. To je, da zahtevajo konkretne spremembe in odgovorno ukrepanje, zdaj! Dokazali so, da znajo stopiti skupaj, ko je to najbolj potrebno. Nadaljujejo povezani, glasni in odločeni – vse dokler ne dosežejo ciljev, so sporočili.

Enega od njih je na kmeta izvedel mlajši Rom, ki so ga do zdaj že 72-krat obravnavali za različna kazniva dejanja in 40-krat ovadili. “Sprašujemo se, kako je možno, da se posameznik s takšno zgodovino še vedno sprehaja med nami,” je dejal in vprašal, kaj delata tožilstvo in sodstvo. Če policija še opravi svoje delo, se zatakne pri tožilstvu in sodstvu, je bilo slišati na shodu.

Matjaž je opozoril, da vsi Romi niso enaki, so pa mnogi, ki namerno izkoriščajo sistem, ignorirajo pravni red in so z vsakim neukrepanjem države bolj predrzni. Prav neukrepanja države imajo v Šentjerneju dovolj, zato so na vlado in pristojna ministrstva naslovili več zahtev.

Zahtevajo zagotovitev varnosti ljudi ter zaščito osebnega in družbenega premoženja, prenovo socialne in delovne zakonodaje na način, da se bo prejemnikom socialnih transferjev delo izplačalo, izterljivost kazni za prejemnike socialnih transferjev, preverjanje izvora premoženja za prejemnike socialnih pomoči in trajno nezaposlene ter popravke zakonodaje, da bosta tožilstvo in sodstvo lahko delovala hitro in učinkovito. Zahtevajo še zakonodajo, ki bo preprečila gradnje na tujih in kmetijskih zemljiščih ter ukrepe, ki bodo Rome stimulirali k integraciji v družbo.

“Ljudska iniciativa Šentjernej vladi in povezanim institucijam za pripravo učinkovitih ukrepov postavlja rok, in sicer do sredine septembra. V kolikor ustreznega odziva ne bo, bomo svoje zahteve stopnjevali naprej, vladajoči, to vam obljubljamo. Čas je, da se nas sliši in upošteva,” je dejal Matjaž.

Zbrane je nagovoril tudi šentjernejski župan Jože Simončič, ki je dejal, da je med občani in Romi v preteklosti vladalo nekakšno krhko ravnovesje, ki je še omogočalo sobivanje. “Zdaj pa je zaradi izsiljevanj, tatvin in ropov ter fizičnih napadov nezaupanje preveliko in je sobivanje praktično nemogoče, kar je zelo neugodno in hkrati lahko nevarno,” je dejal.

Vsi Romi po njegovih besedah niso enaki, pa vendar je “vse manj takih, ki se niso pripravljeni odpovedati neodgovornemu in nezakonitemu načinu življenja”. Taki Romi nimajo pravice zahtevati, da jih bo skupnost sprejela, je dejal. “Nekateri, sicer redki med vami, pa so imeli pogum in moč, da so šli svojo pot. Tem posameznikom čestitam in jim izrekam zahvalo. Ste dokaz, da je mogoče, če je želja dovolj velika,” je nagovoril nekaj Romov, ki so se udeležili shoda. Vse ostale Rome pa je pozval, naj zberejo pogum in izločijo iz svoje sredine posameznike, ki jih vlečejo na dno.

Tudi župan je vlado pozval k ukrepanju: “Dolgo smo prosjačili za ukrepanje, zdaj spremembe zahtevamo, to je naša pravica. Upravičene zahteve terjajo razumne spremembe in spremembe se bodo ali slej zgodile.”

Shoda so se med drugim udeležili tudi poslanka SDS Anja Bah Žibert, poslanka NSi Vida Čadonič Špelič in predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Kot so sporočili iz državnega sveta, je Lotrič ob robu shoda spomnil, da je DS že leta 2023 podprl paket štirih zakonov, ki jih je pripravilo enajst županov jugovzhodne Slovenije in Posavja. Namen predlaganih ukrepov je bil celovito in uravnoteženo nasloviti perečo problematiko – povečati varnost, izboljšati nadzor nad socialnimi transferji, spodbuditi vključevanje romskih otrok v izobraževanje ter omogočiti hitrejšo delovno aktivacijo dolgotrajno brezposelnih oseb, vendar v DZ niso prejeli zadostne podpore.

Foto: Ljudska iniciativa Šentjernej (vir: FB)

M. D.