Vladna koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) nam pospešeno navijajo davke, gospodarstvo je na nogah, pet interesnih združenj je včeraj izstopilo iz Ekonomsko-socialnega sveta, povedali so, da jim je Robert Golob lani obljubil, da vlada davkov pod njegovim vodstvom ne bo zviševala in se bo o vseh spremembah posvetovala z njimi. Zdaj pa je vse drugače. Slovenija je že tako med davčno najbolj obremenjenimi v Evropi, na tnalu so številna delovna mesta.
Mag. Ivan Simič, eden od najboljših davčnih strokovnjakov v državi in nekdanji direktor Davčne uprave RS, pa je včeraj na svoji spletni strani objavil zelo zanimiv komentar.
Zapisal je:
“Ugotovil sem, res nekoliko pozno, da nima nobenega smisla podajati dobre predloge za izboljšanje davčnega okolja pri nas, oziroma celo sprejemati spremembe davčne zakonodaje, ki izboljšajo položaj vseh, saj ko pride nova oblast, vse vrne v prvotno stanje ali pa vse skupaj še poslabša. Vsa leta trdim, da zvišanje davčnih stopenj na dolgi rok ne pomeni tudi zvišanje davčnih prihodkov. Davčni prihodki so odvisni predvsem od števila davčnih zavezancev in od višine davčne osnove, čemur enostavno rečemo dobiček oziroma profit. Žal je sedanja vlada napovedal boj proti profitom, kar so prve občutile zdravstvene zavarovalnice. Država jim je odvzela, tako pravi, dobičkonosni posel, ki bo v rokah iste države postal izguba in zaradi tega bo država iz proračuna namenila več kot dvesto milijonov evrov za pokrivanje te izgube. Torej, namesto, da država v proračun prejme davek od dohodkov pravnih oseb od dobičkov zavarovalnic, raje izvrta v proračunu več kot dvesto milijonsko luknjo. Težko je to razumeti, toda tako je.
Glede davčnih prihodkov je moje mnenje ravno nasprotno. Menim, da znižanje davčnih stopenj, seveda na dolgi rok, lahko pomeni višje davčne prihodke. Nižje davčne stopnje privabljajo nove davčne zavezance, ki pa potrebujejo čas, da ugotovijo, da Slovenija misli resno in da je v Sloveniji bolje kot pri njih. Žal je danes skoraj povsod davčno bolje kot pri nas.
V današnjem Delu lahko preberete članek z naslovom »Drugod plače razbremenjujejo, pri nas novi davki«. Avtor članke je Karel Lipnik, ki za mene velja za enega od najboljših novinarjev na področju davkov. V svojem članku je primerjal obdavčitev plač v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem. Oglejte si tabele in vse vam bo jasno. Žal pri nas, kljub tem poraznim podatkom, z zakonom o dolgotrajni oskrbi zvišujejo obdavčitev plač za dve odstotni točki. Enostavno, če imaš oblast in ljudstvo prepričaš, da živi v nirvani (https://www.vocabulary.com/dictionary/nirvana), potem lahko počneš kar želiš. Lahko tudi jemlješ tistim, katerim že sedaj jemlješ največ, saj je teh številčno malo in ti niso pomembni za zmago na volitvah.
V tem duhu je mogoče tudi razumeti sindikate, da se strinjajo z uvedbo novega prispevka, ki bo znašal dve odstotni točki, od katerih ena odstotna točka zmanjšuje neto plačo zaposlenih. Torej, sindikati zagovarjajo znižanje neto plač. In to ni prvič. To so počeli tudi lani, ko je prejšnja vlada zniževala davčne stopnje.
Veliko delam z davčnimi zavezanci in do sedaj še nisem srečal nobenega, ki bi se strinjal z visoko obdavčitvijo, ki jo imamo v Sloveniji. Ni pomembno ali gre za levega, desnega ali srednjega. Še najbolj me presenetijo tisti, ki mi povedo, da niso vedeli, da imamo tako visoke davke. Lahko rečem samo, dobro jutro. Kje ste bili do sedaj? Seveda, dokler jim delodajalec, iz javnega ali zasebnega sektorja, daje plačo in dokler prejema želeni neto, ni težav. Ko pa ugotovijo, koliko znaša bruto plača, ne morejo verjeti. Tujci, ki bi lahko delali v Sloveniji in bi lahko v Sloveniji prejemali visoko plačo, se zaradi naše visoke obdavčitve raje odločijo, da prevozijo še dodatnih 100 kilometrov in vstopijo v Hrvaško. Zakaj? Hrvaška ima socialno kapico, to pomeni, da socialne prispevke obračunavajo do bruto plače nekaj več kot 8.200,00 evrov. Poleg tega pri njih znaša najvišja stopnja dohodnine 30 odstotkov, pri nas pa 50 odstotkov. Dodatni hrvaški davek, tako imenovani »prirez«, ne bom omenjal, ker je zanemarljiv.
Največje presenečenja za slovenske davčne rezidente je dejstvo, da na Hrvaškem že po dveh letih lastništva kapitala (deležev ali delnic) ni davka od kapitalskega dobička. Pri nas ta rok znaša 15 let, premalo več kot enim letom je znašal 20 let. Poleg tega na Hrvaškem davek od ustvarjenega kapitalskega dobička, obresti in dividend znaša 10 odstotkov (s prirezom največ 11,8 odstotka), pri nas pa 25 odstotkov. Zato je pri mnogih, ki so zaposleni na Hrvaškem in so davčni rezidenti v Sloveniji, logična odločitev, da se preselijo na Hrvaško. In kaj ima Slovenija od tega? Nič. Mogoče le to, da naša država z višanjem davkov kaže svojo moč, odgovorni pa se ne zavedajo, da bo zaradi takšnih odločitev enkrat v Sloveniji manj davčnih zavezancev in s tem manj davčnih prihodkov.
Davčni zavezanci se počasi odločajo za odhod drugam. Sploh tisti, ki od doma delajo za razne tuje družbe in prejemajo visoke plače in še dodatno bonuse. Ko ugotovijo, da jim ostane manj kot polovica, so najprej jezni, nato žalostni in na koncu iščejo rešitev. Nekomu iz obmejnega mesta, ko izračuna koliko več mu ostane onstran meje, je vseeno, na kateri strani meje živi, sploh sedaj, ko ni mejne kontrole.
Po vsem zapisanem je očitno najbolje, da sem prepričan, da živim v davčni nirvani. Ta čas mi bo prav lepo. Žal bo pa prebujanje kruto.”
Vir: Davčna nirvana
A. L.
