Nastajajoča koalicija pod najverjetnejšim mandatarjem Robertom Golobom je sprožila inflacijo ministrstev. Po njihovem predlogu bi bila Slovenija z vsega dobrih 2 milijona prebivalcev in 20 ministrstvi (en minister na 100 tisoč prebivalcev) daleč najbolj zbirokratizirana država, z daleč največjim državnim aparatom. Dejstvo pa je, da Slovenija potrebuje vitkejšo administracijo in debirokratizacijo.
Nova ministrstva posledično prinašajo tudi višje stroške. Namesto vitke države, o kateri smo poslušali v predvolilnem času, dobivamo bogato, neučinkovito in neoperativno vlado. Koalicijo lačnih ust, kot se jih je že prijel vzdevek.
Trenutno imamo 17 ministrstev, iz koalicijske pogodbe je razvidno, da bodo te razširili na 20. Dejansko pa gre za širitev iz 15 na 20, saj namera nova vlada dve prejšnji vladni službi ukiniti in ju spremeniti v novi ministrstvi.
Za primerjavo: Slovenija je imela najmanj ministrstev v času druge Janševe vlade, v letu 2012, ko je bilo 11 ministrstev in ena vladna služba.
Predlog za posvetovalni referendum – čas za premislek
Nastajajoča nova koalicija lahko število ministrstev poveča le s spremembami zakona o vladi, predlog je bil na poslanskih klopeh v tem tednu. Poslanska skupina SDS pa je še pred odločanjem vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma.
Pri tem so v SDS poudarjali, da imajo v novi koaliciji, kjer imata zgolj dve stranki večino, izjemno priložnost za zmanjšanje in ne za povečanje števila ministrskih resorjev. Izrazili so pričakovanje, da bodo v novi koaliciji v 30 dneh tudi opravili tehtni premislek o novih ministrstvih. Ta so načrtovana zaradi apetitov nekaterih ljudi v tej koaliciji.
Vendar pa je Golob napovedal, da gredo svojo pot. Za začetek bodo vlado oblikovali na podlagi obstoječega zakona in nakazal, da bo njihov glasovalni stroj čez 30 dni, kolikor je čas za premislek, pobudo za posvetovalni referendum zavrnil.
Kaj pomenijo nova ministrstva?
Po Golobovem predlogu bodo nekatera ministrstva ustanovljena na novo, nekatera bodo razdruževali. To pomeni, da se bodo v prihodnjih mesecih ukvarjali predvsem z vzpostavljanjem novih ministrstev, iskali in najemali bodo nove prostore, naročali opremo, zaposlovali in premeščali ljudi. Medtem pa bodo projekti, ki so v teku, stali, ker ne bo odgovornih oseb in se ne bo vedelo, kdo kaj dela.
Več bo novih šefov in ostale administracije.
Operativnost in učinkovitost nove vlade bo tako bistveno manjša. To pa je tisto, kar nas lahko skrbi.
Bodoča vlada namreč vajeti prevzema v nestabilnih časih. Trenutni gospodarski kazalniki so sicer izredno ugodni, Slovenija ima rekordno gospodarsko rast, zgodovinsko nizko brezposelnost in na voljo več kot 10 milijard evrov evropskih sredstev. Slovenija ima tudi napoved za šesto najhitrejšo rast bruto domačega proizvoda (BDP) med 27 članicami EU. Nova vlada bo prevzela tudi izjemno investicijsko aktivnost. Trenutno je 40 odstotkov več razpisanih prostih delovnih mest. Vendar pa se vse to lahko hitro spremeni.
Zakaj povečujejo?
Število ministrstev povečujejo predvsem zaradi potreb nezaposlenih nekdanjih poslancev. Že to, da bodo zaposlili novega ministra, je določen strošek. Temu sledijo še kabinet in druga delovna mesta znotraj ministrstva.
Iz dosedanjih razprav je razvidno, da je nekatera nova ministrstva izsilila stranka Levica. Med njimi je glede na navedbe poznavalcev ministrstvo za za solidarno prihodnost, ki naj bi ga vodil Luka Mesec. V tem ministrstvu bodo razvijali in promovirali modele lastništva zaposlenih. Slednje pomeni, da prihajajo nove analize in študije, posledično pa visoki finančni stroški.
Nadalje je očitno prioriteta nove vlade politično kadrovanje in iskanje ministrskih mest za tiste, ki so jim volivci jasno pokazali, da jih v politiki ne želijo več gledati. Tu gre za LMŠ in SAB. Obdržali bodo tudi vse njihove strokovne kadre in zaposlili vse njihove nekdanje poslance.
Epilog: Se bo ponovilo obdobje po volitvah 2008, ko so pol leta slavili?
Nova vlada se bo namesto aktivnega dela v zapletenih gospodarskih in vojaških časih v Evropi vsaj pol leta ukvarjala s tem, kam se bo vselil kakšen uradnik in kdo bo vzel s sabo kakšen fikus. Pol leta bodo kadrovali, namesto, da bi resno zagrabili za delo.
Vsemu temu smo bili že priča. Ob koncu leta 2008 in v začetku 2009. Po volitvah, jeseni 2008, ko je bila v Evropi že finančna kriza, so se v takratnih strankah SD, LDS in Zares neizmerno veselili zmage. Pol leta so slavili in nič delali. Pri tem so bili gluhi in slepi na opozorila, naj vendarle ukrepajo. Takratna (druga) Janševa vlada jim je pripravila 65 predlogov zakonov in sprememb, s katerimi bi takratno finančno krizo, ki je prerasla v gospodarsko, lahko bistveno omilili, če ne celo preprečili.
Ko so se po pol leta veselja in slavja zbudili, je bilo že prepozno. Slovenija je bila v globoki finančni in gospodarski krizi. Vse to se lahko zdaj ponovi!
| Število ministrstev, Evropa | ||
| Država | Štev. prebivalcev, v milijonih | Štev. ministrstev |
| Slovenija | 2,1 | 20 |
| Poljska | 38 | 17 |
| Francija | 67 | 16 |
| Češka | 10,5 | 16 |
| Hrvaška | 4,2 | 16 |
| Nemčija | 81 | 14 |
| Belgija | 10,5 | 13 |
| Finska | 5,6 | 13 |
| Grčija | 10,8 | 13 |
| Italija | 61 | 13 |
| Nizozemska | 17 | 13 |
| Avstrija | 8,5 | 12 |
| Bolgarija | 7,2 | 12 |
| Švedska | 10 | 11 |
| Madžarska | 10 | 8 |
| Švica | 8 | 7 |
J. M.
