Banka Slovenije bo z julijem prilagodila makrobonitetni ukrep, ki je povezan z omejitvami kreditiranja potrošnikov. Nova spodnja meja kreditne sposobnosti bo temeljila na minimalnih življenjskih stroških in nekaterih dodatnih dejavnikih.
Znesek minimalne kreditne sposobnosti bo znašal 745 evrov namesto sedanjih 915 evrov.
Pri izračunu letnega dohodka potrošnika bodo banke upoštevale tudi otroški dodatek in nekatere drugi socialno varstvene prejemke, ki so bili doslej izključeni.
Uvedena bo tudi enotnao omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. Ta bo po novem postavljen v višini 50 odstotkov,ne glede na višino dohodka. Znižal se bo tudi odstotek dovoljenih preseganj znotraj te ravni, in sicer z 10 odstotkov na 3 odstotke.
Po izračunih Banke Slovenije se bo pri potencialnih kreditojemalcih z nizkimi dohodki kreditna sposobnost povečala, medtem ko za tiste z višjimi dohodki sprememb praktično ne bo. Maksimalna anuiteta bo za tistega z neto dohodkom 878 evrov znašala 133 evrov, za tiste z med 1000 in 1500 evrov pa bo okoli 170 evrov. Razlike za tiste, ki imajo nad 1800 evrov dohodkov, praktično ne bo.
Izračuni Banke Slovenije kažejo, da se bo maksimalna anuiteta za par z neto dohodkom v višini neto povprečne plače in z enim odstotkom lahko dvignila s sedanjih 531 evrov na 898 evrov, za par z dvema otrokoma z 257 evrov na 678 evrov, za par s tremi otroki na 521 evrov, za enostarševsko družino z enim otrokom pa s 45 evrov na 262 evrov.
Po ocenah Banke Slovenije ta ukrep ne bo občutno povečal povpraševanja po kreditih, saj je kreditojemalcev z zelo nizkimi dohodki relativno malo. Jim pa banke z novimi pogoji dajejo možnost za kredite. Predpisani ukrepi so minimalen standard, ki ga morajo banke upoštevati. Ali ga bodo, je odvisno od poslovnega modela bank.
M. D.
