Upravna enota Ribnica je povečano število prijavljenih oseb zaznala na dveh naslovih: v Merharjevi ulici v Ribnici in na naslovu v kraju Žlebič. V enem primeru je bilo 82 in v drugem 27 prijavljenih oseb.
Primož Bučan, načelnik Upravne enote Ribnica, nam je na naša vprašanja o fiktivnih prebivališčih na njihovem območju in s tem povezanimi ukrepi odgovoril, da je njihova upravna enota večje število prijavljenih oseb na nekaterih naslovih zaznala že konec leta 2018 in v začetku 2019.
Zato so že takrat zaprosili Ministrstvo za notranje zadeve za izpis naslovov, kjer je prijavljenih več kot 10 oseb (ne glede na državljanstvo). Na podlagi izpisa so si ogledali vse naslove z več kot 10 prijavljenimi, v nadaljevanju izločili 2 domova za upokojence, ter v nadaljevanju pregledali iz javno dostopnih zbirk še druge parametre stavb.
Na podlagi vseh zbranih informacij so na 3 naslovih opravili interno revizijo in zoper osebe iz dveh naslovov (na enem naslovu je bilo 82 prijavljenih, na drugem naslovu pa 27 prijavljenih oseb), ki so bile tam prijavljene, uvedli postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča.
V večini teh postopkov se je izkazalo, da osebe dejansko ne prebivajo na spornem naslovu, temveč so imeli naslov evidentiran zgolj zaradi sprejemanja pošte in ureditve drugih zadev (večinoma so bile te osebe zaposlene kot vozniki v mednarodnem transportu).
Načelnik Bučan je še povedal, da je problematika fiktivnih bivališč prisotna povsod po Sloveniji, tako tudi Upravna enota Ribnica ni izjema. Do prijave fiktivnih bivališč prihaja zaradi različnih vzrokov tako slovenskih državljanov, kot tudi tujcev.
“V primeru tujih državljanov oziroma določenih kategorij tujih državljanov (vozniki v mednarodnem transportu, različni delavci na gradbiščih …) prihaja do fiktivnih prijav predvsem zato, ker je na prijavo prebivališča vezano tudi mnogo življenjskih dogodkov npr. odprtje bančnega računa, zavarovanje vozila, pridobitev slovenskega vozniškega dovoljenja, strah pred nezmožnostjo kasnejšega dokazovanja bivanja v Republiki SLovenije za namene pridobitve državljanstva itd.
Pri tem velja poudariti, da nekatere kategorije tujcev zaradi narave svojega dela sploh ne potrebujejo stanovanja v Sloveniji, ker spijo v tovornih vozilih oziroma začasnih prenočiščih na terenu,” je zapisal Primož Bučan.
V primeru slovenskih državljanov do prijave fiktivnih bivališč največkrat prihaja v primeru dolgov, pogostih selitev in s tem povezanimi stroški, optimizacije davkov pri tistih osebah, ki imajo več nepremičnin itd.
“Na naši upravni enoti so torej že pred trenutno problematiko (v letu 2018 in 2019) naredili vse potrebno, da čimbolj zmanjšamo fiktivne prijave, prav tako so naši uradniki pozorni tudi pri novih prijavah. Stanje po posameznih naslovih bomo ponovno preverili še v letošnjem letu!”, je še zagotovil Bučan.
C. R.
