Slovenske televizije ne predvajajo več kakih tujih veličastnih “žajfnic”, kot sta bili Dallas in Dinastija. Zdaj naše multikulturne marksistične depolitizirane televizije najraje predvajajo turške solzave serije, kot se za deželo odprtih vrat vsem migrantom, še zlasti z Bližnjega vzhoda, spodobi.
Največ je turških, ki kažejo tako lepo življenje v deželah migrantov, da bi se marsikateri Slovenec prav radi preselil v katero od njih.
Saj je v Sloveniji vse preveč revščine, značilne za dežele tretjega sveta. Njihova velika mesta pa so neverjetno zahodna, bolj kot so zadnja leta zahodni London, Pariz, Berlin – tudi New York, v katerih kar mrgoli ilegalnih migrantov, samih siromakov, žrtev revščine v tretjem svetu.
“Žajfnica” Vohuni je imela svetovni odmev
Poleg turških nadaljevank je na slovenskih depolitiziranih televizijah tudi nekaj domačih “žajfnic”, zadnja od njih – Vohuni, ki se je pravkar končala, je imela tudi svetovni odmev. Zadnje mesece, še zlasti pa zadnji teden, v začetku avgusta, smo v medijih lahko videli, koliko šopkov, solz sreče in svetovnega navdušenja je povzročila izmenjava vohunov, zlasti ameriških in ruskih. Še Slovenija je bila udeležena v tem dogodku, v veliko veselje predsednika vlade dr. Roberta Goloba. Ta, slovenska vohunska televizijska “žafnjica” – Vohuni – se je končala skoraj z Golobovo Nobelovo nagrado za mir. In kaj je bilo v tej zgodbi tako zanimivega? Predvsem to, da je bila neka ruska družina tako dobro maskirana v argentinsko družino, da pol te družine sploh ni vedelo, da so v resnici Rusi, ne Argentinci. Zato se pol te družine, seveda otroci, šele zdaj, v Rusiji, uči maternega jezika – ruščine. Skratka, ta vohunska družina je že ob rojstvu maskirala svoje potomce, jih vzgajala pod masko, vse v korist ruske domovine in v nedoumljivo nečloveško škodo teh – ruskih – otrok. Kajti posledice bodo. Še posebno tragične pa v primeru, če bo strašni Putin, ki je to družino – skoraj s solzami sreče v očeh – sprejel s prelepim šopkom, prav kmalu, seveda v korist varnosti ruske države, položil šopka tudi na grobova staršev obeh otrok iz vohunske družine v Sloveniji. Kajti okna v ruskih velemestnih stolpnicah se tako slabo zapirajo, da stanovalci večkrat – nehote – omahnejo v globino s katerega od takšnih oken.
Slovenska vladna Dinastija, ali Palomar
Druga velika televizijska “žajfnjica” na slovenskih depolitiziranih televizijah pa je kar slovenska vladna Dinastija, ali Palomar – kot so jo imenovali v odlični satirični oddaji “Kaj dogaja?”. V tej “žajfnici” je glavna zvezda, spremljevalka predsednika vlade, brhka vplivnica gospodična Tina, o kateri si mediji še zdaj niso na jasnem, pod katero krinko spremlja svojega predsednika. Ali zelo osebno, kot zaročenka, ali pa predvsem kot dobra vplivnica, ki jo medij neprestano opozarjajo, da ni ona predsednica vlade, temveč dr. Golob. Sama ne bi imela nič proti, tudi če bi bila ona, kljub nekaterim njenim napakam. Prav je imela, da je opozorila na pomanjkanje jumbo plakatov, ki bi pozivali k cepljenju deklic proti raku maternice. Vedno vsak Tinin poziv ni posrečen, ampak že to, da se zanima za svoje “podložnike”, je pozitivno. Žal pa premalo vpliva na dr. Goloba. Po odzivih slovenske publike sodeč, pa je gospodična Tina v “žajfnici” Palomar zelo primerljiva s slavno in lepo “mrho” (Joan Collins) v Dinastiji, bivšo ženo glavnega junaka, čednega milijarderja, ki pa v vsem presega slovenskega premierja, še najbolj pa po resnicoljubnosti in poslovni resnosti.
Avtorica: Frančiška Buttolo
