Vlada je v državni zbor vložila predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz začetka avgusta 2023. Največ pozornosti širše javnosti pa povzročata solidarnostni delovni soboti in obvezni solidarnostni prispevek, oboje v letih 2023 in 2024.
S tem je vlada dokazala, da je najprej posegla tam, kjer je najlažje. Z dodatnim davkom v žepe prebivalstva in pravnih oseb (podjetij).
Po predlogu bodo fizične osebe obvezni solidarnostni prispevek plačevale od osnove po 0,3-odstotni stopnji, pravne osebe pa od osnove po 0,8-odstotni stopnji. Denar se bo zbiral v novoustanovljenem skladu za obnovo.
V časniku Finance so izračunali, da bomo posamezniki skupaj v dveh letih v sklad za obnovo plačali okoli 130 milijonov evrov, podjetja in podjetniki pa okoli 180 milijonov evrov. Skupno bo to več kot 300 milijonov evrov.
V vladi so se tako odločili za nove dajatve namesto, da bi prerazporedili denar po ministrstvih in poskrbeli za črpanje evropskih sredstev. V Bruslju nas čaka med dve in tri milijarde evropskih sredstev, nadalje pa še 400 milijonov dodatnih solidarnostnih sredstev. Vendar morajo zato v vladi pripraviti vse podlage in Evropski komisiji poslati zahtevane podatke. Glede na jamranje, da je rok kratek, dela pa menda veliko, obstaja že dvom v to, ali bo Golobovi vladi sploh uspelo denar iz Bruslja pripeljati v Slovenijo.
Nadalje se Golobovi očitno ne upajo znižati finančnih sredstev svojim podpornikom (raznim nevladnim organizacijam), ki so jim lani omogočili, da so se povzpeli na oblast. Namesto tega bodo denar za obnovo po poplavah skušali dobiti s solidarnostnimi prispevki državljanov in gospodarstva.
Manipulacije z oceno škode
Skrb zbujajoče je tudi, da v vladi še niti ne vedo, kolikšna je dejanska škoda. Najprej je Robert Golob govoril o 500 milijonih evrov, zdaj se omenja že številka preko 5000 milijonov. Realna ocena bo verjetno nekje vmes, eden od uporabnikov omrežja X (nekdanji Twitter) pa je zapisal, da je “računica vlade in odlična priložnost za vlado v tem, da bodo vsi ljudje ob poplavni katastrofi brez besed in z veseljem naloženo prispevali”.
Pravi koraki financiranja obnove
Profesor dr. Matej Lahovnik z ljubljanske Ekonomske fakultete pa je ocene in manipuliranje s številkami o škodi označil kot “zelo amatersko”. V nadaljevanju pa je zapisal:
Pravi koraki financiranja obnove bi bili:
1) Rebalans proračuna-ministrstva prerazporedijo sredstva za nujne izdatke povezane z obnovo
2) Prestrukturiranje kohezijskih virov EU za obnovo
3) Solidarnostna sredstva EU 100 milijonov letos+ 300 milijonov evrov v 2024
4) Šele nato nova dajatev za obnovo
O predlogu zakona bo državni zbor odločal predvidoma v četrtek.
J. M.
