Policija je okrepila dejavnosti, tudi preventivno delo v romskih naseljih, je po prvem sestanku delovne skupine za obravnavo romske problematike povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu dr. Anton Olaj. Vendar pa bo moralo miniti vsaj pol leta, da bodo občani v okolici romskih naselij to tudi občutili.
Po mnenju delovne skupine, ki jo je ustanovila zdajšnja vlada, vodi pa jo dr. Olaj, tudi nekdanji direktor novomeške policijske uprave, je večji in takojšnji angažma policije v romskih naseljih eden od tistih ukrepov za ureditev romske problematike, ki se jih lahko država takoj loti.
Dr. Anton Olaj je v izjavi za javnost po prvi seji delovne skupine povedal, da je policija v času njegovega delovanja na Dolenjskem vedno nemoteno lahko vstopila v romska naselja, medtem ko danes policijska vozila ob vstopu kamenjajo. To je nesprejemljivo, zato mora policija okrepiti proaktivno delo v romskih naseljih, kar je tudi že začela izvajati. Tako se danes soočajo s potencialnimi kršitvami znotraj teh naselij, da v prihodnje do njih sploh ne bi prišlo, je pojasnil. Do sedaj je namreč policija v teh naseljih bolj ali manj intervenirala po prejemu prijave, a to po njegovem mnenju ni rešitev problema.
Opozoril pa je, da je policija kadrovsko zelo omejena, saj jih veliko sodeluje pri varovanju meje, in če bi uspeli del policistov na meji nadomestiti z vojaki, bi lahko policiste angažirali tudi za tovrstne naloge pri reševanju romske problematike.
“Na območju Policijske uprave Novo mesto čutim, da se nekaj dogaja v pozitivni smeri. Če bodo s tem tempom nadaljevali, ocenjujem, da bo potrebnega vsaj pol leta, da bodo občani v okoliških naseljih to tudi občutili,” je dodal.
Kočevski župan dr. Vladimir Prebilič, ki je tudi član te vladne skupine, pa je včeraj pojasnil, da so možni tudi drugi kratkoročni ukrepi. A ti morajo biti med občinami poenoteni, sicer se bodo ljudje preseljevali v tiste občine, ki so njim bolj ugodne, s tem pa se bodo težave le preselile drugam, kar ni rešitev. Med drugim bi lahko omejili avtomatizem pri izplačevanju finančnih oz. socialnih transferjev ter bi v dogovoru s prejemnikom izredno socialno pomoč omejili z odplačevanjem dolgov, denimo za komunalo.
Poleg tega je treba izboljšati sodelovanje centrov za socialno delo in šole, da bi lahko bolje udejanjili institut omejevanja pravic tistih družin, katerih otroci šole sistematično ne obiskujejo.
Prebiliča veseli, da je prišlo do včerajšnjega sestanka delovne skupine, saj jim v 10 letih, kolikor je že župan, tako daleč še ni uspelo. Težave pa so po njegovih besedah gromozanske, saj se na področju romske problematike dolga leta ni nič reševalo. Kot je dejal, si ne želi nič drugega, kot da bi živeli v miru in sožitju, ob čemer se zaveda, da so žrtve na obeh straneh.
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožef Horvat Sandreli pa je dodal, da so na današnjem sestanku prišli do skupnega sklepa, da je treba izboljšati položaj romske skupnosti. Po njegovem mnenju je pomembno, da si tudi romska skupnost začrta pot, ki gre proti razvoju. Kot je dejal, se v preteklosti marsikatera zadeva pri reševanju romske problematike ni rešila, čeprav so bile za to možnosti.
Tako pričakuje, da bo v prihodnje politična volja za reševanje romske problematike in da bo dovolj sprenevedanja, da se zadeve ne da premakniti čez noč. “Teh noči je že 60 let,” je opozoril.
Poleg kratkoročnih ukrepov se bodo v skupini skupaj z ekspertnimi podskupinami lotili spremembe zakonodaje in priprave programa za Rome.
Več o dogovoru na prvem sestanku delovne skupine smo poročali tukaj
C. R.
